Share PDF

Search documents:
  Report this document  
    Download as PDF   
      Share on Facebook

TEMELJI RACUNOVODSTVA

MARJANA LEVA BUKOVNIK

BOJAN MLINARIC

Višješolski strokovni program: Ekonomist

Ucbenik: Temelji racunovodstva

Gradivo za 1. letnik

Avtorja:

Marjana Leva Bukovnik, univ. dipl. ekon.

POSLOVNO-KOMERCIALNA Å OLA CELJE

Višja strokovna šola

Bojan Mlinaric, univ. dipl. ekon.

EKONOMSKA Å OLA MURSKA SOBOTA

Višja strokovna šola

Strokovni recenzent:

Jože Flegar, univ. dipl. ekon.

Lektorica:

Janja Divjak, prof. slov. jez.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 657(075.8)(0.034.2)

LEVA Bukovnik, Marjana

Temelji racunovodstva [Elektronski vir] : gradivo za 1. letnik / Marjana Leva Bukovnik, Bojan Mlinaric. - El. knjiga. - Ljubljana : Zavod IRC, 2009. - (Višješolski strokovni program Ekonomist /

Zavod IRC)

Nacin dostopa (URL): http://www.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/ Temelji_racunovodstva-Leva_Mlinaric.pdf. - Projekt Impletum

ISBN 978-961-6820-50-9 1. Mlinaric, Bojan 249247744

Izdajatelj: Konzorcij višjih strokovnih šol za izvedbo projekta IMPLETUM

Založnik: Zavod IRC, Ljubljana.

Ljubljana, 2009

Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje je na svoji 120. seji dne 10. 12. 2009 na podlagi 26. clena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07-ZOFVI-UPB5, 36/08 in 58/09) sprejel sklep št. 01301-6/2009 / 11-3 o potrditvi tega ucbenika za uporabo v višješolskem izobraževanju.

© Avtorske pravice ima Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije.

Gradivo je sofinancirano iz sredstev projekta Impletum ‘Uvajanje novih izobraževalnih programov na podrocju višjega strokovnega izobraževanja v obdobju 2008–11’.

Projekt oz. operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja cloveških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete ‘Razvoj cloveških virov in vseživljenjskega ucenja’ in prednostne usmeritve ‘Izboljšanje kakovosti in ucinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja’.

Vsebina tega dokumenta v nobenem primeru ne odraža mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino dokumenta nosi avtor.

Kazalo

 

Temelji racunovodstva

 

 

KAZALO

 

UVOD ....................................................................................................................................…3

1 UVOD V RACUNOVODSTVO.......................................................................................

5

1.1

ZGODOVINSKI RAZVOJ RACUNOVODSTVA ...................................................

5

1.2

POSLOVNI SISTEM IN NJEGOVE FUNKCIJE.....................................................

7

1.2.1

Izvajalni podsistem.................................................................................................

8

1.2.2

Upravljalni podsistem.............................................................................................

9

1.2.3

Informacijski podsistem ........................................................................................

9

1.3

POSLOVNI PROCES ..............................................................................................

10

1.4

UPORABNIKI RACUNOVODSKIH INFORMACIJ.............................................

12

1.5

FUNKCIJE RACUNOVODSTVA ..........................................................................

13

1.5.1

Knjigovodstvo ......................................................................................................

14

1.5.2

Racunovodsko predracunavanje...........................................................................

15

1.5.3

Racunovodsko nadziranje.....................................................................................

15

1.5.4

Racunovodsko analiziranje...................................................................................

16

1.6

VRSTE RACUNOVODSTEV.................................................................................

17

1.6.1

Financno racunovodstvo.......................................................................................

17

1.6.2

Stroškovno racunovodstvo ...................................................................................

17

1.6.3

Poslovodno racunovodstvo...................................................................................

18

1.6.4

Zbirno racunovodstvo...........................................................................................

18

1.6.5

Razclenjevalno racunovodstvo.............................................................................

18

2 MORALNE IN PRAVNE PODLAGE RACUNOVODENJA ....................................

20

2.1

ETIKA IN MORALA V RACUNOVODSTVU......................................................

20

2.1.1

Racunovodska nacela ...........................................................................................

22

2.1.2 Kodeks etike za racunovodske strokovnjake........................................................

26

2.1.3 Kodeks poklicne etike racunovodje......................................................................

27

2.2

PRAVNE PODLAGE RACUNOVODENJA..........................................................

31

2.2.1 Zakon o gospodarskih družbah.............................................................................

31

2.2.2

Zakon o racunovodstvu ........................................................................................

35

2.2.3

Slovenski racunovodski standardi ........................................................................

36

2.2.4

Mednarodni racunovodski standardi ....................................................................

39

2.2.5

Pravilnik o racunovodstvu...................................................................................

41

2.2.6 Zakon o davku na dodano vrednost......................................................................

41

3IZVAJANJE DEL V RACUNOVODSTVU IN

TOK RACUNOVODSKIH LISTIN ..............................................................................

45

3.1

IZVAJANJE DEL V RACUNOVODSTVU............................................................

45

3.2

RACUNOVODSKE LISTINE.................................................................................

47

3.2.1

Vsebina racunovodskih listin................................................................................

47

 

 

i

Temelji racunovodstva

Kazalo

 

3.2.2

Vrste racunovodskih listin ....................................................................................

47

 

3.2.3 Oblika, oznacevanje in preverjanje racunovodskih listin .....................................

48

 

3.2.4 Knjiženje poslovnih dogodgkov z racunovodskih listin.......................................

49

 

3.2.5 Shranjevanje in varovanje racunovodskih listin ...................................................

50

 

3.3

POSLOVNE KNJIGE...............................................................................................

50

 

3.3.1

Temeljne poslovne knjige.....................................................................................

50

 

3.3.2

Pomožne poslovne knjige .....................................................................................

51

 

3.4

RACUNALNIÅ KA PODPORA RACUNOVODSTVU ..........................................

52

 

3.5

RACUNOVODSKI SISTEMI..................................................................................

55

 

3.5.1

Enostavno racunovodstvo.....................................................................................

55

 

3.5.2

Dvostavno racunovodstvo.....................................................................................

57

4 SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV..........................................

60

 

4.1

PRVINE POSLOVNEGA PROCESA......................................................................

60

 

4.2

SREDSTVA PODJETJA..........................................................................................

61

 

4.2.1

Denarna sredstva..................................................................................................

61

 

4.2.2

Terjatve ................................................................................................................

61

 

4.2.3

Opredmetena sredstva..........................................................................................

62

 

4.2.4

Neopredmetena sredstva ......................................................................................

62

 

4.2.5

Financne naložbe..................................................................................................

62

 

4.2.6 Dolgorocna in stalna sredstva..............................................................................

63

 

4.2.7 Kratkorocna in gibljiva sredstva ..........................................................................

63

 

4.3

VIRI SREDSTEV.....................................................................................................

64

5

BILANCA STANJA.........................................................................................................

68

 

5.1 POPIS PREMOŽENJA..................................................................................................

68

 

5.2

BILANCA STANJA.................................................................................................

70

 

5.2.1

Oblike bilance stanja..........................................................................................

70

 

5.2.2

Sestavljanje bilance stanja .................................................................................

72

 

5.2.3

Bilancna nacela ..................................................................................................

73

 

5.2.4

Zakljucevanje bilance stanja..............................................................................

73

 

5.2.5

Vrste bilanc stanja..............................................................................................

73

 

5.2.6

Bilancne spremembe..........................................................................................

74

6

KONTO.............................................................................................................................

76

 

6.1

KNJIGOVODSKI RACUN......................................................................................

76

 

6.2

VRSTE KONTOV....................................................................................................

78

 

6.3

KONTNI OKVIR......................................................................................................

79

 

6.3.1 Kontni okvir za gospodarske družbe in zadruge..................................................

80

 

6.3.2 Kontni okvir za nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ......

83

 

6.3.3 Kontni okvir za dolocene uporabnike enotnega kontnega okvira........................

84

ii

Kazalo

 

Temelji racunovodstva

 

 

 

6.3.4 Kontni okvir za male samostojne podjetnike posameznike..................................

85

 

6.4

KNJIŽENJE SPREMEMB NA KONTIH................................................................

86

 

6.4.1

Kontiranje poslovnih dogodkov ...........................................................................

86

 

6.4.2 Popravljanje napak na kontih ...............................................................................

87

 

6.5

KONTI STANJA......................................................................................................

89

 

6.5.1

Odpiranje kontov stanja........................................................................................

90

 

6.5.2 Knjiženje sprememb na kontih.............................................................................

90

 

6.5.3 Stanje in zapiranje kontov ....................................................................................

91

 

6.5.4 Aktivni in pasivni konti........................................................................................

92

 

6.5.5 Povezanost bilance stanja s konti stanja...............................................................

93

 

6.6

OBLIKA KONTOV.................................................................................................

94

 

6.6.1

Kontne kartice.......................................................................................................

94

 

6.6.2

Tabelarna oblika kontov.......................................................................................

95

 

6.6.3

Racunalniški konto...............................................................................................

96

 

7 STROÅ KI POSLOVANJA.............................................................................................

98

 

7.1

POTROÅ KI IN STROÅ KI........................................................................................

98

 

7.2

VRSTE IN RAZVIDOVANJE STROÅ KOV...........................................................

99

 

7.2.1

Kritje stroškov ....................................................................................................

100

 

7.2.2

Knjiženje stroškov..............................................................................................

100

 

8 POSLOVNI IZID IN RACUNOVODSKI IZKAZI PODJETJA..............................

103

 

8.1

POSLOVNI IZID PODJETJA................................................................................

103

 

8.1.1

Odhodki..............................................................................................................

104

 

8.1.2

Prihodki ..............................................................................................................

105

 

8.1.3

Ugotavljanje poslovnega izida............................................................................

107

 

8.2

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA.............................................................................

108

 

8.2.1 Vrste izkazov poslovnega izida..........................................................................

108

 

8.2.2 Sestavljanje in oblike izkaza poslovnega izida...................................................

108

 

8.2.3 Povezanost izkaza poslovnega izida z bilanco stanja.........................................

109

 

8.3

IZKAZ DENARNIH TOKOV ...............................................................................

111

 

8.4

IZKAZ GIBANJA KAPITALA.............................................................................

112

 

LITERATURA IN VIRI......................................................................................................

114

 

SEZNAM SLIK ....................................................................................................................

115

 

iii

Temelji racunovodstva

Uvod

 

 

UVOD

Ta ucbenik je nastal za potrebe višješolskega strokovnega študija v programu Ekonomist – smer Racunovodja za predmet Temelji racunovodstva.

Res je, da danes obstaja in še vedno nastaja lepo število ucbenikov s podrocja racunovodstva. Vendar pa se s študijskim letom 2008/2009 prvic uvaja ta program na višjih strokovnih šolah, ki naj bi bile bolj prakticno naravnane kot fakultetni študij. Zato potrebujemo ucbenik, ki ne bi bil prevec znanstveno usmerjen, obenem pa bi nudil poglobljena znanja s tega podrocja in ne le ponovitev srednješolske snovi.

Ucbenik zajema snov, ki je predpisana s študijskim nacrtom s teoreticne plati, pa tudi s prakticne, saj so povsod, kjer je to mogoce, prikazani življenjski primeri. Ucbenik dopolnjuje zbirka nalog, ki jih bodo študentje reševali na vajah.

Delo je razdeljeno na osem vsebinskih celot:

1Uvod v racunovodstvo. V prvem delu se seznanimo z zgodovino racunovodstva in današnjimi izzivi zanj. Spoznamo podjetje kot poslovni sistem in poslovni proces v njem. Proucimo poslovne funkcije podjetja, ki so del poslovnega procesa.

Lotimo se organiziranosti racunovodstva, kjer poznamo delitev racunovodstva po nalogah na racunovodsko predracunavanje, racunovodsko obracunavanje oz. knjigovodstvo, racunovodsko nadzorovanje in racunovodsko razclenjevanje. Spoznamo delitev racunovodstva glede na podrocja spremljanja poslovanja in glede na uporabnike na financno, stroškovno in poslovodno racunovodstvo ter delitev racunovodstva glede na zgošcenost informacij na zbirno racunovodstvo in razclenjevalno racunovodstvo.

2Moralne in pravne podlage racunovodenja. V tem poglavju spoznamo etiko in moralo v racunovodstvu, kamor sodita kodeksa strokovnjakov in zaposlencev ter moralna in eticna nacela v racunovodstvu. Zakljucimo z izhodišcnimi racunovodskimi naceli in predpisi s podrocja racunovodstva, kot so Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o racunovodstvu ter Mednarodni racunovodski standardi in Slovenski racunovodski standardi.

3Izvajanje del v racunovodstvu in tok racunovodskih listin. V tretjem delu spoznamo izvajanje del v racunovodstvu, racunovodske listine in poslovne knjige ter racunalniško podporo racunovodstvu. Poglavje zakljucimo z racunovodski sistemi, kjer poznamo enostavno in dvostavno racunovodstvo.

4Sredstva in obveznosti do virov sredstev. V tem poglavju proucimo sredstva ter njihovo delitev na denar, terjatve, opredmetena in neopredmetena sredstva, kakor tudi delitev na stalna in gibljiva sredstva. Prav tako spoznamo tudi obveznosti do virov sredstev podjetja v obliki kapitala, rezervacij ter dolgorocnih in kratkorocnih obveznosti.

5Bilanca stanja. V tem poglavju spoznamo bilanco stanja kot temeljni racunovodski izkaz in popis premoženja kot pogoj zanjo v dvostavnem racunovodstvu. Spoznamo tudi bilancna nacela in pravila ter bilancne spremembe, katerih poznavanje je predpogoj za knjiženje poslovnih dogodkov.

6Konto. V tem poglavju proucimo racunovodski racun – konto in njegove vrste. Spoznamo kontni okvir za gospodarske družbe in zadruge, kontni okvir za nepridobitne

3

Uvod

Temelji racunovodstva

 

 

organizacije – pravne osebe zasebnega prava, kontni okvir za (proracunske) dolocene uporabnike enotnega kontnega okvira ter kontni okvir za samostojne podjetnike posameznike.

Na osnovi kontnega okvirja za gospodarske družbe se lotimo knjiženja sprememb na kontih. Spoznamo konte stanja, aktivne in pasivne konte ter povezanost bilance stanja s konti stanja.

7Stroški poslovanja. Spoznamo potroške in stroške ter delitev stroškov po naravnih vrstah prvin poslovnega procesa, po funkcijski povezanosti, po obsegu proizvodnje in po drugih kriterijih. Spoznamo tudi razlike v kritju in knjiženju stroškov med proizvodnimi in storitvenimi podjetji.

8Poslovni izid in racunovodski izkazi podjetja. V zadnjem poglavju obravnavamo poslovni izid podjetja kot razliko med njegovimi prihodki in odhodki. Spoznamo izkaz poslovnega izida kot drugi temeljni racunovodski izkaz. Pokažemo na povezanost izkaza poslovnega izida z bilanco stanja. Prikažemo izkaz financnega izida in izkaz denarnih tokov kot tretje ter izkaz gibanja kapitala kot cetrto temeljno racunovodsko porocilo.

Upamo, da bo ucbenik Temelji racunovodstva koristen pripomocek slušateljem pri študiju in poglabljanju znanja s tega podrocja. Seveda smo pripravljeni upoštevati vsako pripombo, sugestijo ali predlog, ki bi vsebino ucbenika izboljšal, saj nihce ne ve vsega, prav tako pa je zelo malo takih, ki ne bi vedeli nicesar!

Avtorja

Murska Sobota, junij 2009

4

Temelji racunovodstva

Uvod v racunovodstvo

 

 

1UVOD V RACUNOVODSTVO

Namen tega poglavja je, da se študenti kot bodoci oblikovalci in uporabniki racunovodskih informacij seznanijo z mestom racunovodstva v podjetju in drugih pravnih oblikah, kar jim bo omogocalo boljše razumevanje in opravljanje njihovega dela.

Ko boste preštudirali to poglavje, boste lahko:

•na podlagi zgodovinskega razvoja razumeli, kako in zakaj je prišlo do nastanka racunovodstva,

•opredelili poslovni sistem in njegove funkcije,

•dolocili potrebne prvine poslovnega procesa,

•locili notranje in zunanje uporabnike racunovodskih informacij,

•razumeli posamezne vrste racunovodstev,

•opisali funkcije racunovodstva.

1.1ZGODOVINSKI RAZVOJ RACUNOVODSTVA

Racunovodstvo se je zacelo razvijati skupaj z razvojem družbe in civilizacije. Racunovodstvo je trajna sled in dokaz poslovanja.

Prve zacetke racunovodstva najdemo že pri starih Indijcih in v Babilonu (3.600 let pr.n.št.) v obliki zapisov razlicnih dogodkov in dobrin, ki so se menjavale med prebivalci, državo in svetišcem. Podobne zapise najdemo tudi pri starih Grkih, Rimljanih in Egipcanih. Ti zapisi izkazujejo nastanek kupoprodajnih dogodkov, izplacil in dolgovanja.

Razvoj racunovodstva je nato zastal vse do križarskih vojn med 11. in 13. stoletjem. Na podrocju današnje severne Italije je bila pismenost že kar razširjena. Posledica trgovanja z Bližnjim Vzhodom je bila uporaba arabskih številk za štetje, seštevanje in odštevanje. Razvil se je mednarodni bancni sistem, ki je kreditiral stranke in za to pobiral obresti. Ljudje so združevali svoja sredstva za posamezni posel, scasoma pa je to preraslo v stalno sodelovanje in nastanek podjetij v današnjem pomenu besede. Iz tega izhaja zametek locitve podjetij na osebne in kapitalske družbe.

Na tej stopnji razvoja se pojavita dve zelo pomembni racunovodski naceli – nacelo poslovne celote in nacelo casovne neomejenost poslovanja.

V poslovnih knjigah mesta Genova iz leta 1340 prvic najdemo nepopolni dvostavni knjigovodski zapis, prva znana poslovna knjiga, ki je temeljila na arabskem Å¡tevilcnem sistemu, pa je glavna knjiga Benecana Jakoba Badoerja iz let 1436 do 1439.

Naslednji korak v razvoju knjigovodstva so zapisi Dubrovnicana Benedikta Kotruljevica (ital. Benedetto Cotrugli). Leta 1458 je izdal knjigo O trgovini in o popolnem trgovcu, v kateri je priporocal redno sedemletno zakljucevanje kontov.

Še vecji prispevek k razvoju racunovodstva je v 15. stoletju dal franciškanski menih Luca Pacioli, prav tako iz Benetk. V knjigi iz leta 1494 z naslovom Zbirka aritmetike,

5

Uvod v racunovodstvo

Temelji racunovodstva

 

 

geometrije, proporcev in proporcionalnosti je 36 kratkih poglavij posvetil knjigovodstvu. V njih opiše "beneško metodo", ki se je takrat uporabljala v praksi.

Osnovne znacilnosti beneške metode so se ohranile vse do danes:

•dvostavno knjigovodstvo – vsak poslovni dogodek povzroci spremembo na dveh postavkah sredstev in/ali obveznosti, za vsak "moramo dati" (lat. debet dare) obstaja nek "moramo imeti oz. dobiti" (lat. debet habere);

•osnovna racunovodska enacba: vrednost sredstev podjetja je enaka vsoti vrednosti njegovih obveznosti in kapitalskemu vložku lastnikov v podjetje.

SREDSTVA = OBVEZNOSTI + LASTNIÅ KI KAPITAL ali

LASTNIŠKI KAPITAL = SREDSTVA – OBVEZNOSTI

Slika 1: Osnovna racunovodska enacba

V delu Pacioli piše, da potrebuje trgovec za uspeh tri stvari: dovolj lastne ali izposojene gotovine, urejeno racunovodstvo in dobrega knjigovodjo, kar mu zagotavlja vsakodnevni vpogled v uspešnost poslovanja.

Po Pacioliju potrebuje trgovec za poslovanje tri poslovne knjige:

•memorandum (zapisnik) vsebuje zapise vseh poslovnih dogodkov po casovnem vrstnem redu v valuti, v kateri so bili sklenjeni; potreben je bil, ker ni bilo dokumentov v današnjem pomenu besede (racuni, bancni izpiski);

•dnevnik je trgovceva zasebna knjiga v pripovedni obliki in vsebuje kronološke zapise vseh poslov v domaci valuti;

•glavna knjiga je bila sestavljena po abecednem zaporedju vseh poslovnih racunov (kontov) s tekocim ravnovesjem na vsakem racunu.

Tudi v tem casu se pojavita dve zelo pomembni racunovodski naceli – nacelo denarne merske enote in nacelo periodicnosti (obdobnosti).

Ker so trgovci poslovali le z gotovino, je bil dobicek enak razliki med vplacili kupcev in izplacili zaposlenim in dobaviteljem (danes temu recemo racunovodenje na podlagi placil).

Nastanek korporacij (velikih kapitalskih družb) je pomemben korak v razvoju podjetništva, saj se podjetje pravno loci od svojih lastnikov – postane samostojna pravna oseba. Lastniki za poslovanje odgovarjajo le s svojim kapitalskim vložkom in ne vec s celotnim premoženjem. Lastniki vec ne upravljajo podjetja, temvec vodenje prepustijo specializiranim strokovnjakom

– menedžerjem (managerjem).

Knjigovodska evidenca ima cilj zagotoviti vpogled v cim boljšo naložbo, obenem pa postane pomembna opora za upravljanje in vodenje podjetij. S tem se seveda spremeni vloga racunovodstva, saj mora periodicno porocati lastnikom, ki niso vsakodnevno vpleteni v poslovanje.

Prevlada racunovodenje na podlagi poslovnih dogodkov, ki velja Å¡e danes: poslovni izid je razlika med prihodki in odhodki v obracunskem obdobju, ne glede na to, ali je bilo opravljeno

6

Temelji racunovodstva

Uvod v racunovodstvo

 

 

placilo. Prihodke so knjižili, ko sta blago ali storitev prispela do kupca, odhodke pa, ko je podjetje uporabilo material ali storitev.

POSLOVNI IZID = PRIHODKI - ODHODKI

Slika 2: Poslovni izid

Na prelomu 19. in 20. stoletja zacnejo po Evropi ustanavljati visoke šole, ki predstavljajo zacetek znanstvenega in izobraževalnega obravnavanja gospodarskih enot, še posebej poslovnih sistemov. S tem se je dostopnost tudi do racunovodskega znanja mocno povecala in v okviru držav poenotila. Pomembnejši avtorji tega casa so Eugen Schmalenbach, Fritz Schmidt, Le Coutre in Eric Kosiol, ki so se ukvarjali s temeljnimi racunovodskimi problemi, predvsem z bilanciranjem. Posledica tega je razširitev racunovodstva le s knjigovodstva tudi na racunovodsko predracunavanje, racunovodsko nadziranje in racunovodsko analiziranje.

Po drugi svetovni vojni je racunovodstvo doživelo nov razmah, predvsem po zaslugi nemških avtorjev, kot so Erich Gutenberg, Edmund Heinen, Hans Ulrich in Werner Kirsch, ki so obravnavali problematiko povezanosti poslovnega odlocanja z racunovodstvom. Ugotavljajo, da je pogoj za dobre poslovne odlocitve ustrezno zasnovano in organizirano racunovodstvo z zanesljivimi poslovnimi porocili.

Danes, kakor ne vseh podrocjih znanosti, tudi v racunovodstvu stopajo v ospredje ameriški strokovnjaki.

1.2POSLOVNI SISTEM IN NJEGOVE FUNKCIJE

V družbi se uresnicujejo cilji v razlicnih organizacijah oz. pravnih oblikah. Najpomembnejša organizacija za uresnicevanje ciljev je poslovni sistem.

Poslovni sistem je od okolja razmejena in zaokrožena smiselna celota, ki se ukvarja s poslovanjem.

Poslovanje v najširšem pomenu besede pomeni nakupovanje zacetnih oblik sredstev v obliki stvari, preskrbo zaposlencev, proizvajanje in prodajanje ucinkov, opravljanje storitev ali prodajanje blaga, odvisno od dejavnosti, s katero se ukvarja poslovni sistem.

Dejavnost, s katero se ukvarja poslovni sistem oziroma predmet njegovega poslovanja, je lahko:

1 proizvajanje in prodajanje proizvodov (proizvajalni poslovni sistem),

2 nakupovanje in prodajanje blaga (trgovski poslovni sistem),

3opravljanje in prodajanje storitev (storitveni poslovni sistem).

Pojem poslovni sistem je širši od pojma podjetje. Glede na podrocje delovanja poznamo dve vrsti poslovnih sistemov – podjetja in zavode.

Zavodi so tiste organizacije, ki delujejo na podrocju negospodarstva (na primer izobraževanje, znanost, kultura, zdravstvo, socialno varstvo). Cilj delovanja zavodov je zadovoljevanje širših družbenih potreb in ne doseganje dobicka.

7

Uvod v racunovodstvo

Temelji racunovodstva

 

 

Podjetja1 so na gospodarskem podrocju (na primer industrija, kmetijstvo, gradbeništvo, turizem, obrt, promet in zveze in podobno) delujoce organizacije, ki poslujejo v razmerah tveganja, pri cemer sta zanje bistvenega pomena dobicek in lastna skrb za obstoj in razvoj.

Vsem poslovnim sistemom je skupno to, da jih organizirajo in vodijo ljudje, da njihovega delovanja in obnašanja v prihodnosti ni mogoce natancno dolociti, saj so izpostavljeni nenehnim vplivom okolja in so sestavljeni iz vec podsistemov.

Poslovni sistem razdelimo na izvajalni, upravljalni ter informacijski podsistem, kar kaže spodnja slika:

 

 

 

 

 

INFORMACIJSKI

 

 

UPRAVLJALNI

 

 

 

zunanji vplivi

PODSISTEM

informacije

 

PODSISTEM

 

zunanji vplivi

vodilni

 

racunovodstvo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ukrepi

 

 

 

podatki

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

vložki

 

IZVAJALNI

 

 

izložki

 

 

PODSISTEM

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slika 3: Shema podsistemov v podjetju

Med posameznimi podsistemi torej potekajo podatki in informacije, prav tako pa vplivajo v okviru doseganja cilja drug na drugega.

1.2.1 Izvajalni podsistem

Izvajalni podsistem je od zunaj najbolj viden podsistem poslovnega sistema, saj se v njegovem okviru odvija poslovni proces. V njem so razvršcene poslovne funkcije:

•kadrovska funkcija,

•tehnicna funkcija,

•nakupna (nabavna) funkcija,

•proizvodna funkcija,

•prodajna funkcija,

•financna funkcija.

Vsebina kadrovske funkcije je pridobivanje, pripravljanje in varovanje zaposlenih v poslovnem sistemu. Zaposleni pri svojem delu potrebujejo delovna sredstva. Njihovo priskrbovanje, pripravljanje, vzdrževanje in varovanje je vsebina tehnicne funkcije. Poslovni proces pa se ravno tako ne bi mogel odvijati brez predmetov dela in storitev drugih poslovnih sistemov. Vsebina nabavne funkcije je prav v priskrbovanju predmetov dela, njihovem pripravljanju in varovanju ter priskrbovanju storitev drugih.

1 "Podjetje je zaokrožena organizacija, ki se ukvarja s poslovanjem z gospodarskimi pridobitnimi cilji na podrocju proizvajanja, trgovanja ali opravljanja storitev, ki posluje v razmerah tveganja in prodaja na trgu po tamkajšnjih zakonitostih; zanj je pomemben dobicek; glede na pravne oblike razlikujemo gospodarske družbe in samostojnega podjetnika posameznika." (Turk, 2000, 454)

8

Temelji racunovodstva

Uvod v racunovodstvo

 

 

Prvine poslovnega procesa se pretvarjajo v proizvode oziroma v opravljene storitve z izvajanjem funkcije proizvajanja ali opravljanja storitev. Glavna naloga prodajne funkcije je prodajanje in varovanje proizvodov oziroma trženje storitev.

Procesi nakupovanja, ustvarjanja ucinkov in prodajanja v tržnem gospodarstvu ne bi mogli potekati brez financiranja. Financna funkcija v širšem pomenu vsebuje priskrbovanje, preoblikovanje in vracanje sredstev ter preoblikovanje obveznosti do virov sredstev.

POSLOVNE FUNKCIJE PODJETJA

TRŽENJE

KADROVSKA

FINANCNA

FUNKCIJA

FUNKCIJA

 

 

UPRAVLJANJE

INFORMACIJ-

 

IN VODENJE

SKA FUNKCIJA

RACUNOVODSTVO

Slika 4: Poslovne funkcije v podjetju

1.2.2 Upravljalni podsistem

Upravljalni podsistem je tisti podsistem poslovnega sistema, katerega vsebina sta odlocanje o vseh tistih dejavnostih, ki jih vsebuje na zunaj viden poslovni proces, in njihovo usklajevanje.

Usmerjanje in usklajevanje sta sestavna dela Å¡tirih upravljalnih funkcij: nacrtovanja, organiziranja, vodenja in nadziranja.

Upravljanje podjetja se lahko loci na dva dela. Prvi del obsega družbeno-ekonomsko stran upravljanja in drugi del poslovno-organizacijsko stran upravljanja. Prvi del je usmerjevalno upravljanje, povezano z lastništvom, drugi del pa je uravnavajoce upravljanje in pripada tistim, ki se ukvarjajo s poslovodstvom. Z izrazom poslovodje so mišljene osebe, ki so pooblašcene, da vodijo posle poslovnega sistema (v slovenski strokovni literaturi se za te osebe velikokrat uporablja tudi izraz ravnatelji, menedžerji in podobno).

V tržnem nacinu gospodarjenja je temeljni cilj gospodarjenja podjetij donosnost kapitala.

Poleg temeljnega cilja so Å¡e drugi cilji:

•zadovoljno poslovanje s cim manjšim tveganjem in v okviru predvidenih rezultatov,

•povecanje prihodkov,

•vecanje tržnega deleža,

•dolgorocen obstoj podjetja,

•družbena odgovornost do zaposlovanja ljudi in varstva okolja.

1.2.3 Informacijski podsistem

Najpomembnejša dejavnost informacijskega podsistema je spremljanje poslovanja in ugotavljanje rezultatov poslovanja podjetja. Zaposleni beležijo oz. evidentirajo vse poslovne dogodke v podjetju (npr. nakup materiala, prodaja izdelkov, izplacilo plac zaposlenim).

9

Uvod v racunovodstvo

Temelji racunovodstva

 

 

Razvid ali evidenca poslovanja zbira, ureja, obdeluje in prikazuje podatke o poslovnih dogodkih v podjetju.

Razvidovanje (evidentiranje) poslovanja obsega:

•operativno evidenco (razvid), ki zajema ponavljajoce se poslovne dogodke in jih beleži tam, kjer nastajajo; te poslovne dogodke izražamo v naravnih merskih enotah (npr. delo zaposlenih v urah, porabo materiala v kosih, kilogramih, litrih; prevozne stroške v prevoženih kilometrih);

•racunovodsko evidenco, ki zbira, ureja, obdeluje in prikazuje spremembe in stanje premoženja podjetja v vrednosti obliki (pri nas v evrih);

• statisticno evidenco, ki proucuje množicne pojave v poslovanju podjetij na osnovi informacij operativne in racunovodske evidence (npr. gibanje vrednosti in kolicine prodaje izdelkov v zadnjih letih; primerjava poslovne uspešnosti med posameznimi podjetjih, panogami, narodnimi gospodarstvi skozi vec obracunskih obdobij).

Upravljalne in izvajalne funkcije lahko smotrno in tekoce delujejo le takrat, kadar je na voljo dovolj informacij. Pri tem je treba razlikovati med pojmoma podatek in informacija. Podatki nimajo sporocilne vrednosti, informacije pa imajo vsebino in koristijo kot podlaga za odlocanje. Tako kvantitativne kot tudi nekvantitativne informacije so pomembne za upravljanje podjetja. Vecino kvantitativnih (Å¡tevilcnih) informacij upravljalci poslovnega sistema dobijo iz informacijskega podsistema.

Dobra informacija mora biti:

•primerna,

•pravocasna in tocna,

•ustrezna,

•popolna.

Informacijski podsistem ima Å¡tiri funkcije:

•obravnavanja podatkov o preteklosti,

•obravnavanja podatkov o prihodnosti,

•nadziranja obravnavanja podatkov,

•analiziranja podatkov.

Racunovodski informacijski sistem (na kratko racunovodstvo) je osrednji del informacijskega sistema.

Racunovodstvo je dejavnost, ki vrednostno (denarno) spremlja in proucuje poslovni proces, ki se odvija v poslovnem sistemu .

1.3POSLOVNI PROCES

Delovanje poslovnega sistema imenujemo poslovni proces. V vsakem poslovnem procesu sodelujejo potrebne prvine poslovnega procesa, te pa so delovna sila, delovna sredstva, predmeti dela in storitve drugih.

Celotni poslovni proces vkljucuje tudi priskrbovanje in pripravljanje teh prvin za opravljanje dejavnosti poslovnega sistema.

10

Temelji racunovodstva

Uvod v racunovodstvo

 

 

V tržnem gospodarstvu pa niti priskrbovanje teh prvin niti razpecavanje poslovnih ucinkov, to je proizvodov in storitev, nista izvedljiva brez denarja, ki se praviloma preoblikuje v delovna sredstva in predmete dela, (nabava strojev, naprav, opreme, materiala, surovin ) ter nato v poslovne ucinke ( koncne izdelke ), dokler se koncno ne pojavi spet v izhodišcni obliki ( v denarju, ki ga dobimo zaradi prodaje svojih izdelkov ), vendar praviloma v drugacnem znesku. V vsakem poslovnem sistemu se izvajajo poslovne funkcije kot posamezne stopnje delovnega (poslovnega) procesa.

•Nabavna funkcija s svojim delovanjem priskrbi sredstva in ljudi, s katerimi je možno delovanje poslovnega sistema in ustvarjanja poslovnih ucinkov.

•Proizvajalna funkcija je temeljna v proizvodnih poslovnih sistemih. Zaposleni v poslovnem sistemu iz zacetnih oblik sredstev ustvarjajo poslovne ucinke.

•Prodajna funkcija s prodajo poslovnih ucinkov nadomesti vložena sredstva in ustvari dobicek. Ce proizvedenih ucinkov ni možno prodati, je vprašljiv nadaljnji obstoj poslovnega sistema.

•Financna funkcija s svojim delovanjem priskrbi potrebna financna sredstva za nemoteno poslovanje. V širšem smislu pomeni financiranje pridobivanje denarja (financiranje v ožjem smislu), denar se preoblikuje v delovna sredstva in predmete dela, koncno pa v proizvode, ki se ob prodaji preoblikujejo ponovno v denarna sredstva. K financni funkciji sodi tudi vracanje denarja, ce gre za izposojena sredstva.

Primer 1:

Podjetje Luna d.o.o. je družba z omejeno odgovornostjo, katere temeljna dejavnost je trgovina z gradbenim materialom, ukvarjajo pa se tudi z izvajanjem gradbenih storitev. V podjetju je zaposlenih 15 ljudi, podjetje vodi direktor Tine. Ob ustanovitvi je zagotovil kapital v višini 7.500,00 EUR v obliki pologa na TRR. Podjetje že nekaj let dosega zavidljive poslovne rezultate. Da lahko podjetje Luna nemoteno posluje, ima v lasti razlicne vrste sredstev: zgradbo, v kateri ima prodajalno in skladišcne prostore, pisarniške prostore, trgovsko blago, gradbeni material, prirocna orodja, službena vozila, podjetje pa ima tudi nekaj denarja v blagajni ter na TRR. Temeljni cilji poslovanja so po besedah direktorja v:

•doseganju donosnoti kapitala,

•zadovoljivem poslovanju v okviru predvidenih rezultatov, s cim manjšim tveganjem,

•povecanje prihodkov,

•dolgorocni obstoj in razvoj podjetja,

•družbena odgovornost do zaposlenih in okolja.

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

1 Kakšna je, po vašem mnenju, naloga informacijskega podsistema podjetja Luna d.o.o.?

2 Naštejte in opišite poslovne funkcije v podjetju Luna d.o.o.! 3 Pojasnite, kako bo podjetju uspelo doseci zastavljene cilje!

4Premislite, ali na doseganje ciljev vpliva organiziranost poslovnih funkcij v podjetju!

11

Uvod v racunovodstvo

Temelji racunovodstva

 

 

1.4UPORABNIKI RACUNOVODSKIH INFORMACIJ

Zaradi razlicnih uporabnikov porocil o poslovanju nekega podjetja in zaradi zašcite interesov se je današnje racunovodstvo organiziralo v racunovodstvo za zunanje uporabnike informacij in racunovodstvo za notranje uporabnike informacij.

Zunanji uporabniki racunovodskih informacij so:

1lastniki in vlagatelji kapitala v podjetje brez aktivne pravice do upravljanja, ki jih zanimata predvsem velikost dobicka in donosnost kapitala,

2financne institucije, ki podjetjem dajejo kratkorocna in dolgorocna posojila, zanima financni položaj podjetja,

3dobavitelji, ki dobavljajo podjetjem surovine in storitve na kasnejše placilo in jih zanima spodobnost poravnave dolgov,

4stalni kupci podjetja, ki se zanimajo za dolgorocno in stabilno poslovanje poslovnega partnerja zaradi redne dobave surovin in storitev ter stabilnost cen,

5konkurenti podjetja, ki jih zanima možnost nakupa podjetja,

6država, ki jo zanimajo informacije v zvezi z dobickom in z njim povezanim davkom na dobicek ter davkom na dodano vrednost in drugimi dajatvami,

7javnost, predvsem v okolju, kjer podjetje deluje, zaradi njegovega odnosa do okolja in reševanja problemov v kraju, kjer podjetje opravlja svojo dejavnost.

Racunovodstvo za zunanje uporabnike informacij spremlja in proucuje premoženjski in financni položaj ter poslovno in financno uspešnost poslovne osebe kot celote. Urejeno je s predpisi države in pravili stroke. Racunovodstvo za zunanje uporabnike mesecno podaja porocila o svojem poslovanju, vendar zunanje uporabnike, prav tako pa tudi lastnike bolj zanimajo letna poslovna porocila, torej letni obracuni s temeljnimi racunovodskimi izkazi, bilanco stanja in izkazom poslovnega izida, pa tudi analiticna porocila in primerjava poslovanja z zastavljenimi cilji, torej racunovodskimi predracuni.

Notranji uporabniki racunovodskih informacij so:

1poslovodstvo podjetja, ki uporablja racunovodske informacije pri svojem odlocanju,

2lastniki podjetja z možnostjo upravljanja in izvršilni organi upravljanja, ki jih zanimajo informacije o placilni sposobnosti, financnem položaju in donosnosti poslovanja,

3zaposleni v podjetju, ki jih zanimajo racunovodske informacije v zvezi s placami in financni situaciji v podjetju.

Racunovodstvo za notranje uporabnike je strokovna dejavnost, ki spremlja nabavo, uporabo in porabo vhodnih prvin, ustvarjanje poslovnih ucinkov, njihovo skladišcenje in trženje ter notranjo poslovno uspešnost. Tesno je povezano z vsebino in cilji delovanja posameznega podjetja. Njegovo organiziranje in vodenje zahteva dobro poznavanje procesov v izvedbenih, upravljalnih in informacijskih dejavnostih. Zato potrebujejo nosilci racunovodske stroke izhodišcno znanje o podjetju kot celoti smotrno povezanih sestavin.

Racunovodstvo za notranje uporabnike je informacijski servis, ki deluje izkljucno za potrebe podjetja, poslovodstva, za sprejemanje dobrih poslovnih odlocitev. To podrocje tudi ne podleže zakonom in predpisom, delovanje je podrejeno notranjim interesom, prav tako so tudi porocila taka, da služijo boljši informiranosti in boljšemu poslovanju. S pomocjo podatkov, ki jih nudi racunovodstvo, povezuje posamezne dele poslovnega procesa in pojasnjuje vzroke uspešnosti in neuspešnosti posameznih delov podjetja. Spremlja in proucuje nabavo,

12

Temelji racunovodstva

Uvod v racunovodstvo

 

 

proizvodnjo in prodajo, pa tudi skladišcenje, trženje, ucinkovitost znotraj podjetja. Ne zanimajo ga razmerja s poslovnimi partnerji.

Ker racunovodske informacije uporabljajo razlicni zunanji in notranji uporabniki, morajo biti pripravljene razumljivo, prikazovati morajo bistvo, biti morajo zanesljive in medsebojno primerljive.

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

Financni vodja Lune d.o.o. vam je zaupal, da podjetje nacrtuje vecje investicije

1 Kakšne informacije bodo potrebovali na banki, ce se bo podjetje zadolžilo?

2 Kakšne podatke potrebuje direktor podjetja?

3 Pojasnite, ali je poslovna odlocitev za investiranje poslovna skrivnost!

4 Za podjetje, ki ga poznate, opišite, katere racunovodske informacije dobiva poslovodstvo in jih ocenite z vidikov primernosti, pravocasnosti, tocnosti, ustreznosti ter popolnosti!

5Pojasnite razlike med racunovodstvoma za zunanje in za notranje uporabnike!

1.5FUNKCIJE RACUNOVODSTVA

Racunovodstvo je temeljna informacijska dejavnost v poslovni celoti, ki zajema Å¡tiri razlicne, med seboj povezane funkcije oz. dejavnosti:

•knjigovodstvo,

•racunovodsko predracunavanje,

•racunovodsko nadziranje,

•racunovodsko analiziranje.

Vse Å¡tiri funkcije racunovodstva so usmerjene k racunovodskemu informiranju, to je k posredovanju racunovodskih podatkov in informacij njihovim uporabnikom.

Racunovodsko predracunavanje in knjigovodstvo pomenita racunovodsko spremljanje poslovanja, medtem ko sta racunovodsko nadziranje in racunovodsko analiziranje poznana kot racunovodsko proucevanje poslovanja.

13

Uvod v racunovodstvo

Temelji racunovodstva

 

 

Sodobno

RACUNOVODSTVO

KNJIGOVODSTVO

Racunovodsko

 

Racunovodsko

Racunovodsko

PREDRACUNAVANJE

 

NADZIRANJE

ANALIZIRANJE

 

 

 

 

 

 

 

Racunovodsko spremljanje

 

Racunovodsko proucevanje

poslovanja

 

poslovanja

 

 

 

Slika 5: Funkcije sodobnega racunovodstva

Marsikdo enaci racunovodstvo s knjigovodstvom, saj se je vse zacelo pravzaprav s knjigovodstvom. Zaradi zahtev po cim bolj kvalitetnih informacijah o uresnicevanju zastavljenih ciljev kot podlagi za nadaljnjo poslovno odlocanje, se je pojavila potreba po razlicnih dejavnostih v sestavi racunovodstva, tako da so nastale Å¡tiri funkcije oziroma dejavnosti, ki jih na kratko predstavljamo v nadaljevanju.

1.5.1 Knjigovodstvo

Knjigovodstvo (racunovodsko razvidovanje) predstavlja posebno vrsto evidentiranja poslovanja, v okviru katerega gre za sistematicno zbiranje, urejanje, obdelovanje in shranjevanje knjigovodskih podatkov in informacij ter njihovo posredovanje posameznim uporabnikom. Dejavnost knjigovodstva se izvaja v štirih fazah kot nastanek poslovnega dogodka, oblikovanje knjigovodske listine, zapis poslovnega dogodka v poslovne knjige in izdelava porocil. Poslovni dogodek v knjigovodskem smislu predstavlja spremembo vrednosti sredstev, obveznosti do virov sredstev, pa tudi nastanek stroškov, odhodkov in prihodkov.

Knjigovodstvo je evidentiranje že nastalih poslovnih dogodkov. Usmerjeno je k izdelavi knjigovodskih porocil. Knjigovodstvo se ukvarja s celotnim poslovanjem in ne samo z njegovim delom. Zajema vse, ne samo nekatere dele premoženja. Podatke zajema iz pravilno sestavljenih in podpisanih knjigovodskih listin, ki so pravno dokazno sredstvo. Razvidovanje poslovnih dogodkov mora biti v predpisani obliki, upoštevati mora nacelo urejenosti. Podatki so urejeni po casu in vsebini. V ta namen se uporabljata dnevnik in glavna knjiga kot temeljni poslovni knjigi ter tudi pomožne knjige.

Torej, knjigovodstvo je posebna vrsta spremljanja oziroma evidentiranja celotnega poslovanja. Poslovanje spremlja vrednostno, kar pomeni, da nam omogoca spremljanje posameznega stanja ali spremembe stanja, kot tudi njihovo združevanje in prikazovanje stanj in sprememb v knjigovodskih izkazih, predvsem v obracunski bilanci stanja in v izkazu poslovnega izida. Podatki morajo biti evidentirani v celoti, ažurno, sprotno, vsak zapis v obstojece poslovne knjige mora biti dokumentiran, formalnost pri vodenju poslovnih knjig je obvezna.

14

Temelji racunovodstva

Uvod v racunovodstvo

 

 

1.5.2 Racunovodsko predracunavanje

Racunovodsko predracunavanje je v prihodnost usmerjen del racunovodske funkcije, katerega koncni izdelki so racunovodski predracuni. Racunovodski predracun je sistematizirano, formalno porocilo, katerega informacije so kvantitativno izražene, ter se nanaša na prihodnje poslovanje podjetja.

Dolžina casovnega obdobja prihodnjega poslovanja podjetja, ki ga spremlja racunovodsko predracunavanje, je odvisna od potreb poslovodstva po predracunskih informacijah in od predmeta predracunavanja. Predracuni se lahko sestavljajo za podjetje kot celoto ali pa se nanašajo samo na dolocen del poslovanja ali posamezno ekonomsko kategorijo

Za odlocanje o dolocenih aktivnostih, kot so proizvodnja izdelkov, nabava materiala, razporeditev delavcev se obicajno sestavljajo predracuni s trimesecnim casovnim obdobjem. Odlocanje, ki se nanaša na preskrbo in plasma denarnih sredstev, zahteva pogostejše predracune.

Za razliko od knjigovodstva, ki je usmerjeno v preteklost (zapisovanje poslovnih dogodkov, ki so se že zgodili), je racunovodsko predracunavanje usmerjeno v prihodnost (predvidevanje poslovanja). Racunovodsko predracunavanje je torej usmerjeno k sestavljanju racunovodskih predracunov, ti pa zajemajo podatke o nacrtovanih sredstvih, obveznosti do virov sredstev, prihodkih, odhodkih in pricakovanem bodocem poslovnem izidu. S predracunavanjem dolocamo posamezna stanja in spremembe, kot tudi sintezo vseh poslovnih stanj in sprememb v dolocenem poslovnem procesu. To je koncno podano tudi v predracunski bilanci stanja in predracunski bilanci uspeha. Podlaga racunovodskemu predracunavanju so knjigovodski obracuni iz preteklih obdobij. Zapis, evidentiranje, nima predpisane oblike, niti se ne opira na formalne knjigovodske listine, kot je to obvezno pri knjigovodski evidenci. Pomembno vodilo pri sestavi racunovodskih predracunov je, da so metodicno usklajeni s kasnejšim knjigovodskim evidentiranjem podatkov in podajanjem knjigovodskih obracunov. To omogoca primerjanje podatkov iz preteklih obdobij s tistimi, ki so doseženi v tekocem obdobju z nacrtovanimi (predracunskimi).

1.5.3 Racunovodsko nadziranje

Racunovodsko nadziranje je dejavnost, ki se ukvarja s presojanjem pravilnosti in poštenosti poslovanja in predvsem tudi k odpravljanju nastalih nepravilnosti. Racunovodsko nadziranje omogocajo sprejeti predpisi, ne glede na to ali so to notranji predpisi, smernice, navodila ali zunanji ali pa gre samo za ustaljeno dobro poslovno prakso. Cilj racunovodskega nadziranja je pridobivanje zanesljivih racunovodskih informacij ter vecje usklajenosti poslovanja z notranjimi in zunanjimi merili pravilnosti (zakoni, predpisi in podobno). Nadziranje nima namena presojati boniteto poslovnega sistema.

Obstaja vec vrst racunovodskega nadziranja:

•Sprotno presojanje pravilnosti imenujemo kontroliranje, ki ga pristojni opravljajo dnevno, npr. kontrola prejetih racunov, blagajniškega poslovanja in podobno. Naloga kontroliranja je, da ugotovi, ali je neko stanje pravilno ali ne. Kontrola je neposredna oblika racunovodskega nadzora.

•Revidiranje je naknadni nadzor, torej posredna oblika racunovodskega nadzora. Odvija se šele po nastanku sprememb in stanj gospodarskih kategorij. Glede na to, kdo opravlja

15

Uvod v racunovodstvo

Temelji racunovodstva

 

 

nadzor, zaposleni v podjetju ali zunanji organi, gre za notranjo ali zunanjo revizijo. Za podrocje revidiranja so predpisane dolocene pravne norme. Najpomembnejši je Zakon o revidiranju (ZRev-2), kot tudi dolocbe drugih predpisov (Temeljna revizijska nacela, Standardi revidiranja, Navodila revizijskega sveta Inštituta, Mednarodni standardi revidiranja in drugi zakoni ter pravilniki).

Pri notranjem revidiranju racunovodskih (s)porocil, ki so izid knjigovodenja, racunovodskega predracunavanja, nadziranja in proucevanja, presojamo njihovo verodostojnost in zanesljivost. Obseg in pogostost notranjega revidiranja sta odvisna od preizkušanja in ocenjevanja delovanja racunovodskih kontrol. (Koletnik, 49, 2007)

Zunanje revidiranje se praviloma nanaša na preizkušanje in ocenjevanje racunovodskih izkazov. Obveznost revidiranja je dolocena v Zakonu o gospodarskih družbah – 1, ki doloca: letna porocila velikih in srednjih kapitalskih družb, dvojnih družb in tistih majhnih kapitalskih družb, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, mora pregledati revizor na nacin in pod pogoji, dolocenimi z ZRev- 2. ZRev-2 ureja preizkušanje in ocenjevanje racunovodskih izkazov, podatkov in metod uporabljenih pri njihovem sestavljanju in na podlagi tega dajanje neodvisnega strokovnega mnenja o tem ali racunovodski podatki v vseh pomembnejših pogledih podajajo resnicen in pošten prikaz stanja in poslovni izid pravne osebe v skladu s slovenskimi racunovodskimi standardi.

•Inšpekcija je naslednja oblika nadziranja in zajema kasnejše presojanje pravilnosti in pravocasnosti izpolnjevanja davcnih obveznosti davcnega zavezanca, to je pravilnost davcne osnove, stopnje davka, zneska in roka placila davka (npr. obracun DDV). Nadzor opravi poseben inšpekcijski organ, ki deluje zunaj podjetja. V nekaterih državah EU delujejo na tem podrocju davcni revizorji. Inšpekcija omogoca, da so davki pobrani v skladu s predpisi (nacelo zakonitosti).

Racunovodsko kontroliranje poteka vzporedno s kontroliranjem poslovanja, revidiranje in inšpekcija pa opravljajo nadzor za nazaj in presojajo preteklost. Kontroliranje je uspešno, ko ugotovimo uspešnost izvajanja postavljenih nalog. Revidiranje pa je najbolj ucinkovito takrat, ko so odkriti vzroki dejanskega (slabega) stanja. Zunanje revidiranje ne spada v okvir racunovodskega nadziranja posameznega podjetja, ampak ga opravi ustrezen organ ali služba izven poslovnega sistema.

1.5.4 Racunovodsko analiziranje

Racunovodska analiza se ukvarja s presojo ugodnosti sprememb in stanj premoženja poslovnega sistema, v porocilu pa predlaga izboljšave poslovnih procesov in stanj. Racunovodsko analiziranje mora temeljiti na knjigovodskih podatkih. Ugotavlja odstopanja med knjigovodskimi obracuni in predracuni in išce vzroke za nastale odmike. Izsledke racunovodske analize vkljucimo v okvir predracunskih, obracunskih in nadzornih porocil ali v posebna analitska racunovodska porocila, ki imajo obicajno namen naslednjih aktivnosti v poslovanju. Racunovodsko analiziranje je proucevanje poslovanja. Na osnovi racunovodske analize vodstvo sprejema poslovne odlocitve in ukrepe.

16

Temelji racunovodstva

Uvod v racunovodstvo

 

 

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

1 Opredelite naloge knjigovodstva v podjetju Luna d.o.o.!

2 Katere funkcije racunovodstva se v Luni d.o.o. še izvajajo? 3 V ZRev-2 poišcite dolocbe, ki dolocajo, ali je Luna d.o.o. zavezana k reviziji, ce je razširila predmet poslovanja in trguje z vrednostnimi papirji ter pojasnite svoje ugotovitve!

4Pojasnite, ali se mora Luna d.o.o., ce trguje z vrednostnimi papirji, preoblikovati v d.d.!

1.6VRSTE RACUNOVODSTEV

Racunovodstvo delimo po podrocjih spremljanja poslovanja na financno, stroškovno in poslovodno racunovodstvo, glede na zgošcenost racunovodskih informacij pa na zbirno in razclenjevalno.

1.6.1 Financno racunovodstvo

Financno racunovodstvo – posreduje podatke o poslovanju z okoljem (z lastniki, drugimi podjetji, financnimi ustanovami, kupci, dobavitelji, državo in javnostjo) in zgošcene podatke o notranjem poslovanju.

Financno racunovodstvo zajema:

•glavno racunovodstvo (spreminjanje premoženja in obveznosti – v bilancah in zakljucnem racunu, dokumentih nabave in prodaje),

•racunovodstvo terjatev in obveznosti (saldakonti kupcev in dobaviteljev, avansi, kompenzacije),

•racunovodstvo denarnih sredstev ( transakcijski racun, blagajna, krediti, posojila),

•racunovodstvo za davcne potrebe.

Davcno racunovodstvo in nacrtovanje je posebna zvrst financnega racunovodstva, ki se ukvarja s sestavljanjem racunovodskih izkazov za davcne namene. V ZDA je davcno racunovodstvo urejeno kar s 16. amandmajem k ustavi. Velja nacelo: "Placaj davke, a le toliko, kot je nujno potrebno!", zato ima velik pomen nacrtovanje tega placevanja.

1.6.2 Stroškovno racunovodstvo

Stroškovno racunovodstvo je razclenjevalno, analiticno in proucuje poslovanje znotraj samega poslovnega sistema.

Stroškovno racunovodstvo zajema:

•racunovodstvo prvin poslovnega procesa – naložb v nematerialne in materialne prvine; racunovodstvo materiala, plac, storitev in blaga,

•racunovodstvo ustvarjanja poslovnih ucinkov – evidenca porabe prvin; obracun stroškov po stroškovnih mestih, po stroškovnih nosilcih, po odgovornosti; obracun proizvodnje,

•racunovodstvo hranjenja in prodajanja poslovnih ucinkov – poslovni izidi enot in delov podjetja (poslovne enote, profitni centri, ekspoziture),

•racunovodstvo notranje ucinkovitosti in poslovne uspešnosti – vodi glavno knjigo, izdeluje interne temeljnice za knjiženje in sestavlja letna in medletna racunovodska porocila z racunovodskimi bilancami in izkazi.

17

Uvod v racunovodstvo

Temelji racunovodstva

 

 

1.6.3 Poslovodno racunovodstvo

Iz financnega in stroškovnega racunovodstva izhaja poslovodno racunovodstvo. Poslovodno racunovodstvo ni posebna vrsta racunovodstva, ampak predstavlja poslovodni vidik tako financnega kot stroškovnega racunovodstva.

Od prvih dveh racunovodstev se razlikuje po tem, da je v vecjem obsegu usmerjeno k potrebam po informacijah pri poslovnem odlocanju. Informacije poslovodnega racunovodstva so namenjene poslovodstvu (torej samo notranjim uporabnikom).

Od financnega se poslovodno racunovodstvo razlikuje po tem, da slednje z zakonom ni predpisano, informacije uporabljajo poslovodje pri odlocanju za nacrtovanje, usklajevanje in nadziranje in le-ti so znani, medtem ko zunanji uporabniki informacij financnega racunovodstva niso znani. Financno racunovodstvo mora pri izdelavi porocil upoštevati Slovenske racunovodske standarde (v nadaljevanju SRS), poslovodno racunovodstvo pa nudi le informacije, ki jih poslovodstvo potrebuje. Razlike med informacijami obeh racunovodstev se pojavljajo še na podrocju enot, v katerih so izražene, njihove natancnosti, pogostosti porocanja, obsegu porocil in odgovornosti.

1.6.4 Zbirno racunovodstvo

V zbirnem ali sinteticnem racunovodstvu spremljamo celoto sredstev in obveznosti do virov sredstev ter celoto stroškov, odhodkov in prihodkov, da bi ugotovili rast ali zmanjšanje vrednosti kapitala poslovnega sistema.

Zbirno racunovodstvo spremlja in proucuje tudi celoto odtokov in pritokov zaradi ugotavljanja denarnih sredstev – denarnosti oz. financnega izida poslovnega sistema.

Obsega torej racunovodsko predracunavanje, racunovodsko obracunavanje, racunovodsko nadziranje in racunovodsko analiziranje celote sredstev in obveznosti do virov sredstev, celoto stroškov, odhodkov, prihodkov, poslovnega izida, odtokov, pritokov in denarnih sredstev – financnih izidov ter gibanja kapitala poslovnega sistema.

Tako obširno podrocje delovanja zahteva od zbirnega racunovodstva zgošceno obravnavanje vseh sprememb in stanj ekonomskih kategorij, saj bi bila sicer temeljna racunovodska porocila – bilance in izkazi – preobširna in zato za uporabnike takih racunovodskih informacij nepregledna in morda celo neuporabna.

Ce prikazujemo v temeljnih racunovodskih porocilih ekonomsko kategorijo skupaj (najprej vsa sredstva, nato vse obveznosti, najprej vse prihodke, nato vse odhodke) vzporedno ali zaporedno, vecina avtorjev govori o racunovodskih bilancah. Ce pa racunovodska porocila oblikujemo s stopenjskim izkazovanjem gospodarskih kategorij (najprej gibljiva sredstva, nato kratkorocne obveznosti, najprej prihodki poslovanja, nato odhodki poslovanja), govorimo o racunovodskih izkazih.

1.6.5 Razclenjevalno racunovodstvo

Razclenjevalno ali analiticno racunovodstvo se ukvarja s pomožnimi poslovnimi knjigami in analiticnimi konti, svoje informacije pa vecinoma posreduje notranjim uporabnikom na vseh ravneh odlocanja, lahko pa tudi zunanjim uporabnikom (dobavitelje zanima, kakšna je likvidnostna sposobnost poslovnega sistema, kandidate za zaposlitev zanima, kakšna bo njihova placa).

18

Temelji racunovodstva

Uvod v racunovodstvo

 

 

Razclenjevalni predracuni in obracuni analiticnih racunovodstev zagotavljajo racunovodske informacije srednjim in nižjim ravnem odlocanja ali pa koristno dopolnjujejo temeljne predracune in obracune. Oblikujemo jih za posamezne poslovne pojave, za posamezne gospodarske kategorije in za posamezne organizacijske enote poslovnega sistema.

To so razclenjevalni predracuni in obracuni: kalkulacija nabavne cene, kalkulacija stroškovne cene in kalkulacija prodajne cene sredstev in poslovnih ucinkov; predracuni in obracuni posamezne vrste sredstev, posamezne vrste obveznosti do virov sredstev ter predracuni in obracuni stroškov, odhodkov in prihodkov posameznih organizacijskih enot.

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

1 Navedite poslovne dogodke v podjetju Luna d.o.o., ki se razvidujejo v financnem racunovodstvu!

2 Navedite poslovne dogodke v podjetju Luna d.o.o., ki se razvidujejo v stroškovnem racunovodstvu!

3 Navedite primere, kjer se evidence razvidujejo zbirno ter primere, kjer se razvidujejo analiticno!

POVZETEK POGLAVJA

V tem poglavju smo spoznali:

•zgodovinski razvoj racunovodstva,

•poslovni sistem smo razclenili na tri podsisteme: izvajalni, informacijski in upravljalni,

•del informacijskega podsistema je racunovodstvo sestavljeno iz štirih racunovodskih funkcij:

1 knjigovodstva, ki obravnava podatke iz preteklosti,

2 racunovodskega predracunavanja, ki obravnava podatke o prihodnosti,

3 racunovodskega nadziranja, ki se deli na kontroliranje, inšpiciranje ter revidiranje.

Revidiranje v racunovodski stroki postaja vse bolj pomembno in zajema:

•revidiranje racunovodskih izkazov,

•revidiranje skladnosti s predpisi,

•revidiranje poslovanja,

4 racunovodskega analiziranja, ki primerja predracunske in obracunske podatke, ugotavlja odmike in predlaga ukrepe za njihovo odpravo.

Racunovodske informacije so namenjene notranjim in zunanjim uporabnikom.

Racunovodstvo lahko razclenimo na financno, stroškovno in poslovodno, ce nas pa zanima obseg izkazovanja podatkov, govorimo o zbirnem in o analiticnem racunovodstvu.

Za poglobitev znanja iz tega poglavja predlagamo naslednjo literaturo:

Hocevar, M., Iglicar, S., in Zaman, M. Osnove racunovodstva. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2000.

Hocevar, M., et. al. Prakticni vodic po racunovodstvu. Ljubljana: Verlag Dashofer, 2007. Koletnik, F. Notranje revidiranje. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo, 2007.

19

Moralne in pravne podlage racunovodenja

Temelji racunovodstva

2MORALNE IN PRAVNE PODLAGE RACUNOVODENJA

Namen tega poglavja je, da študenti – kot bodoci ekonomisti – spoznajo kompleksnost zakonodaje in drugih pravnih predpisov, ki jih morajo poznati, saj bodo le tako lahko delo opravljali odgovorno in ucinkovito. Glede na hitro spreminjajoco se zakonodajo, zlasti na podrocju davcnih obremenitev, se bomo omejili le na bistvene pravne oziroma zakonske norme.

Ko boste preštudirali to poglavje in samostojno predelali posamezne zakone in podzakonske predpise, tudi v okviru ostalih predmetov, boste lahko:

•poznali racunovodska nacela, ki jih morajo sprejeti racunovodski delavci in se po njih ravnati,

•poznali moralno neoporecno ravnanje racunovodij skladno s Kodeksom etike za racunovodske strokovnjake in s Kodeksom poklicne etike racunovodje,

•na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) izbrali pravilno pravno organizacijsko obliko, glede na zastavljene cilje podjetnika oz. pravne osebe,

•razvidovali poslovne dogodke v skladu s slovenskimi in mednarodnimi racunovodskimi standardi (SRS in MRS),

•pravilno razvidovali poslovne dogodke pri pravnih osebah javnega prava ter pravnih osebah zasebega prava glede na dolocbe Zakona o Racunovodstvu,

•svetovali, ali je podjetnik oz. pravna oseba zavezanec za davek na dodano vrednost v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (ZDDV-1).

2.1ETIKA IN MORALA V RACUNOVODSTVU

V svoji svobodi smo omejeni s svobodo drugih. Celotna družba, celotno cloveštvo lahko preživi le, ce se ravna po nekih pravilih. Zakoni, drugih predpisi in dogovori bi naj to omogocali. Pravil se moramo držati na skoraj vseh podrocjih življenja in dela: pri prehodu meje moramo pokazati dokument, na cesti ne smemo biti prehitri ali alkoholizirani, državi moramo placevati davke.

V poslovnih sistemih so se prav tako razvila neka pravila (v službo prihajamo ob dolocenem casu, izpolnjujemo svoje delovne naloge oz. navodila nadrejenega, ne jemo, pijemo ali kadimo med delom) in tudi posamezne strokovne skupine so razvile svoja pravila delovanja in vedenja.

Nekatera pravila so skupna vecini strok: strokovno delo in odgovornost, profesionalnost in zanesljivost, resnost in ucinkovitost, ustrezna organiziranost, strpnost in prijaznost do sodelavcev in strank, poštenost, lojalnost in pripadnost stroki in organizaciji, nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje na podrocju stroke, urejenost delovnih prostorov olikano vedenje ter primerna oblacila. Druga pravila pa so lastna le dolocenim strokovnim podrocjem in tako imajo tudi zaposleni v racunovodstvu svoja pravila delovanja in vedenja.

Racunovodstvo mora nuditi uporabnikom racunovodskih informacij resnicno in pošteno znanje o ekonomskih procesih in stanjih. Racunovodstvo razlaga prejšnje in bodoce stanje in procese, za kar nenehno opazuje, zapisuje, ocenjuje in tolmaci ekonomska dogajanja v podjetju.

20

Temelji racunovodstva

Moralne in pravne podlage racunovodenja

 

 

Racunovodstvo uporabnika informira (ga z necim seznani ali potrdi njegovo mnenje), obenem pa mu da napotek za poslovne ukrepe (akcijo), ki bodo spremenili obstojece razmere. Za to morajo zaposleni v racunovodstvu poznati resnicno stanje v podjetju oz. potrebujejo znanje o ekonomski resnici v podjetju.

Racunovodja mora biti profesionalec, kar pomeni, da je razgledan na svojem podrocju. Dobro mora poznati tako strokovna pravila kot poklicno-eticne norme. Norme dolocajo, kakšno sme oz. mora biti ravnanje, vedenje in mišljenje zaposlenega. Racunovodja mora imeti strokovno širino oz. razgledanost in moralno širino oz. držo. Ker informira vodilne, mora poznati tudi moralne norme poslovodstva – kdaj so katere odlocitve moralno sprejemljive.

Resnica nikdar ni objektivna, ampak je vedno odvisna od položaja opazovalca, zato racunovodstvo v presojo pritegne zunanje gospodarske zaupnike (revizorje, cenilce, izvedence). Zaupniki podajo svoje mnenje, subjektivno oceno stanja v poslovnem sistemu in ne trditev o pravilnosti in vecni veljavnosti svojih stališc.

Racunovodja mora razviti svojo etiko, ki jo tvorijo norme ravnanja pri odlocanju in delovanju racunovodstva v skladu s prevladujocimi vrednotami tistih v poslovnem sistemu, ki odlocajo in delujejo, ter tistih, ki jih odlocitve in posledice delovanja zadevajo.

Za uresnicitev etike je potrebna eticna zavest kot sposobnost, da se racunovodja zaveda eticne obveze (potrebe) po eticnem ravnanju v danih okolišcinah, potrebna pa je tudi eticna sposobnost, da pošteno razsoja in razvija prakticne strategije reševanja problemov. Ce se racunovodja drži teh eticnih predpostavk, se zmanjša moralno tveganje, da ne bo naredil tistega, kar bi moral oz. za kar je usposobljen.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Oblikovalec informacij

 

 

 

 

Presojevalec informacij

 

 

 

Uporabnik informacij

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Racunovodstvo

 

 

 

 

Gospodarski zaupnik

 

 

 

 

Vodstvo, lastniki,…

 

 

 

Oblikovanje informacij:

 

 

Presojanje informacij:

 

 

 

Uporaba informacij:

 

 

 

- strokovno primerno

 

- s strokovnimi normami

 

- splošno ekon. znanje

 

 

 

- moralno primerno

 

- z moralnimi normami

 

- posebno ekon. znanje

 

 

Podpora in omejitve:

 

 

Podpora in omejitve:

 

 

Podpora in omejitve:

 

 

 

- pravna pravila

 

 

- pravna pravila

 

-

pravna pravila

 

 

 

racunovodstva

 

 

 

revizije

 

 

 

 

ekonomije

 

 

 

- nacela, standardi

 

 

- nacela, standardi

 

-

nacela, standardi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

- eticna pravila za

 

 

 

- eticna pravila za

 

 

 

-

eticna pravila za

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

racunovodje

 

 

 

 

revizorje

 

 

 

gospodarstvenike

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slika 6: Zagotavljanje resnicnih in poštenih racunovodskih informacij (Vir: Koletnik, 2006, 8)

 

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

 

 

 

1

Katera so skupna pravila delovanja in vedenja zaposlenih vecine

 

 

strok?

 

 

 

 

 

 

2

Katere

storitve

opravlja

racunovodstvo

za

uporabnike

 

 

racunovodskih informacij?

 

 

 

 

3

Kaj je etika in kakšna je njena vloga v racunovodstvu?

 

 

4

Kako racunovodstvo zagotavlja resnicne in poštene informacije?

 

 

 

 

 

 

 

 

21

Moralne in pravne podlage racunovodenja

Temelji racunovodstva

2.1.1 Racunovodska nacela

Nacelo je nekaj, kar kdo sprejme, doloci za usmerjanje svojega ravnanja in mišljenja, sprejme kot osnovo, vodilo za svoje delo in delovanje. To velja tudi za racunovodska nacela, ki jih morajo sprejeti racunovodski delavci in se po njih ravnati.

Na podlagi splošnih opredelitev in zavestno sprejetih pravil o obnašanju strokovnjakov, ki se ukvarjajo z racunovodsko stroko, z namenom, da bi strokovno in akcijsko enotno pospeševal razvoj racunovodske dejavnosti, sprejema Strokovni svet pri Inštitutu za revizijo racunovodska nacela, ki podrobneje opredeljujejo pojmovanje in znacilnosti racunovodstva.

Racunovodska nacela so razvršcena v naslednje skupine:

I.izhodišcna racunovodska nacela,

II.nacela racunovodskega izkazovanja gospodarskih kategorij,

III.knjigovodska nacela,

IV. nacela racunovodskega predracunavanja, V. nacela racunovodskega nadziranja,

VI. nacela racunovodskega analiziranja, VII. nacela racunovodskega informiranja,

VIII. nacela organiziranosti racunovodske službe in sklepna stališca.

Razlogi za oblikovanje nacel v slovenskem Kodeksu racunovodskih nacel so bili:

•pomagati racunovodskim strokovnjakom, da bi se bolje znašli in bili bolj ustvarjalni;

•pospešiti prenos najnovejših teoreticnih dognanj v racunovodsko prakso, še zlasti pri stro- kovnem usposabljanju mlajših;

•ustvariti trajno strokovno podlago za oblikovanje racunovodskih standardov;

•ustvariti trajno strokovno podlago za racunovodske usmeritve v posamezni organizaciji (v podjetju, zavodu ali drugi pravni osebi);

•da se s kodeksom, ki ga je mogoce primerjati s splošno sprejetimi racunovodskimi naceli v drugih državah, slovenska racunovodska stroka uveljavi tudi mednarodno;

•da se olajšajo mednarodni gospodarski stiki;

•da se razširi podlaga za nadaljnji razvoj te stroke v Sloveniji.

Tukaj bomo našteli in pojasnili le izhodišcna racunovodska nacela, saj so ostala izvedbene narave in smo jih že spoznali in upoštevali:

1Racunovodska nacela opredeljujejo pojmovanje racunovodstva, podajajo njegove temeljne znacilnosti in ustvarjajo podlago za racunovodske standarde. Ukvarjajo se z racunovodsko dojeto vsebino gospodarskih kategorij ter z njihovim izkazovanjem in pojasnjevanjem.

Racunovodski standardi so izpeljava racunovodskih nacel o metodah zajemanja in obdelovanja racunovodskih podatkov, oblikovanja racunovodskih informacij ter predstavljanja in shranjevanja racunovodskih podatkov in informacij (temelji racunovodskih nacel in racunovodskih standardov).

2Racunovodstvo je posebna celota delov informacijskih dejavnosti, znotraj katerih se zbirajo, urejajo, obdelujejo, prikazujejo in shranjujejo podatki ter prikazujejo in shranjujejo informacije o preteklih in prihodnjih pojavih.

22

Temelji racunovodstva

Moralne in pravne podlage tacunovodenja

 

 

Racunovodske informacije so problemsko usmerjene in so podlaga za odlocanje, medtem ko racunovodski podatki nepristransko izražajo dejstva (nacelo povezanosti racunovodstva in informacijskih funkcij).

3Racunovodstvo je temeljna informacijska dejavnost v poslovni celoti, ki obsega usklajeno celoto racunovodskega informiranja na podlagi knjigovodstva, racunovodskega predracunavanja, racunovodskega nadziranja in racunovodskega analiziranja sredstev, obveznosti do virov sredstev, prihodkov, stroškov in odhodkov (nacelo vsebine racunovodske funkcije).

4Enota racunovodskega obravnavanja je vedno posebna, popolnoma zaokrožena celota, ki je temeljna organizacijska oblika poslovne celote ali iz nje izvedena organizacijska oblika, ki je prav tako zaokrožena celota (nacelo enote racunovodskega obravnavanja).

5Trajanje poslovanja, ki je predmet racunovodskega obravnavanja, praviloma ni vnaprej doloceno. Iz tega izhaja, da se poslovna celota obravnava tako, kot da bo v dogledni prihodnosti Å¡e vedno poslovala in da imajo obdobni poslovni izidi, tudi letni, le relativno vrednost (nacelo casovne neomejenosti poslovanja).

6Racunovodstvo zajema vse gospodarske kategorije stanj in procesov, ki jih je mogoce izraziti v denarni merski enoti, pri tem pa upošteva kot dopolnitev vrednostnemu izražanju tudi naravne merske enote (nacelo vrednostnega izražanja – denarne merske enote).

7Racunovodstvo zajema celoto sredstev in obveznosti do virov sredstev, prihodkov in odhodkov ter iz njih izvedenih gospodarskih kategorij v skladu z njihovim pomenom (nacelo celovitosti pomembnega opazovanja).

8Racunovodsko izkazovanje gospodarskih kategorij je zasnovano na njihovi poenoteni vsebini. To omogoca primerljivost poslovnih celot v okviru širših organizacijskih oblik združevanja, nujno pa je tudi, kadar obstaja zaokrožen in skupni interes (nacelo poenotenosti in zbirnosti).

9Racunovodstvo oblikuje informacije za potrebe upravljanja, poslovodenja in izvajanja v okviru poslovne celote ter za potrebe zunanjih uporabnikov, da bi gospodarsko cim bolj smotrno poslovali ter ohranjali in povecevali kapital (nacelo smotrnosti).

10Racunovodstvo obravnava spremembe gospodarskih kategorij skladno z nastankom poslovnih dogodkov. Iz tega izhaja, da ugotavljanje vrednostno izraženega poslovnega izida zahteva, da so pri vsakem primerjanju prihodkov in odhodkov prihodki obremenjeni samo z ustreznimi odhodki, ne glede na prejemke in izdatke. To se nanaša tako na obdobno kot tudi na organizacijsko vzporejanje prihodkov in odhodkov (nacelo strogega upoštevanja nastanka poslovnega dogodka).

11Vsaka gospodarska kategorija se v racunovodstvu v skladu s temeljnimi naceli ureditve dvostavnega knjigovodstva izkazuje v povezavi z vsemi drugimi gospodarskimi kategorijami poslovne celote. Zato tudi sprememba katerekoli gospodarske kategorije nujno sproži spremembo druge (nacelo medsebojne povezanosti in soodvisnosti gospodarskih kategorij).

23

Moralne in pravne podlage racunovodenja

Temelji racunovodstva

 

 

12Veljavno sestavljena in preverjena listina, v kateri je poslovni dogodek ali kako stanje vedno vrednostno in v dolocenih primerih tudi kolicinsko izkazano, je podlaga in predmet racunovodske obravnave ter pogoj za verodostojnost racunovodskih podatkov in informacij (nacelo dokumentarnosti - olistinjenosti).

13Racunovodski predracuni in obracuni morajo biti sestavljeni na podlagi enake metodike, da se lahko zagotovita primerjanje in pravilno pojasnjevanje odmikov uresnicenih velikosti od nacrtovanih, ob upoštevanju istovrstnosti in celovitosti izkazovanja posameznih gospodarskih kategorij, zajetih v njih (nacelo metodicne izenacenosti).

14Racunovodski podatki in informacije, spreminjanje racunovodskih podatkov in informacij, izkazovanje racunovodskih podatkov in informacij ter racunovodske listine, izkazi in porocila morajo biti primerno urejeni, strnjeni in usklajeni ter uporabnikom cim bolj razumljivi (nacelo preglednosti).

15Racunovodstvo se drži ustaljenih pravil, da zagotavlja zanesljive in jasne racunovodske listine, poslovne knjige ter racunovodske izkaze in porocila (nacelo urejenosti).

16Racunovodstvo mora ažurno obravnavati podatke in dajati aktualne informacije, se pravi v rokih, ki omogocajo pravocasne poslovne odlocitve pri nacrtovanju, pripravljanju izvajanja in nadziranju (nacelo posprotenja – ažurnosti in aktualnosti).

17Racunovodstvo je sodobno, ce pri oblikovanju in dajanju informacij uporablja najnovejša spoznanja, metode in tehnicna sredstva (nacelo sodobnosti).

18Zbiranje racunovodskih podatkov in njihovo spreminjanje v racunovodske informacije morata potekati tako, da pri zahtevani kakovosti racunovodskih informacij povzrocata cim manjše stroške. Opustiti je treba takšno obdelovanje podatkov, ki ni za nikogar koristno, pri oblikovanju novih racunovodskih informacij pa je treba skrbeti, da dajejo koristi, ki so vecje od stroškov zanje (nacelo gospodarnosti v racunovodstvu).

19V racunovodstvu se gospodarske kategorije izkazujejo v kosmatih (bruto) zneskih brez pobotanj, in sicer tako stanja sredstev in obveznosti do njihovih virov kot tudi prihodki in odhodki (nacelo kosmatega izkazovanja gospodarskih kategorij).

20Nacin racunovodskega obravnavanja gospodarskih kategorij mora biti jasno dolocen in se ne more spreminjati glede na trenutne koristi poslovne celote. Ce so nacini racunovodskega obravnavanja gospodarskih kategorij v razlicnih obdobjih razlicni, je treba prikazati razloge in posledice takšnih sprememb (nacelo dosledne stanovitnosti).

21Racunovodski podatki in informacije morajo biti objektivni. To se doseže s pravilnim izražanjem poslovnih stanj in procesov, s popolnostjo podatkov in tudi z enako korektnostjo pri njihovem predocanju vsem uporabnikom, to je brez vsakršnih vsebinskih razlik in sprememb pomena pri predocanju razlicnim kategorijam uporabnikov (nacelo objektivnosti).

22V racunovodstvu se pozitivni poslovni izidi izkazujejo šele tedaj, ko so ocitni in potrjeni. Negativni poslovni izidi pa se izkazujejo, ko postanejo možni (nacelo previdnosti).

24

Temelji racunovodstva

Moralne in pravne podlage tacunovodenja

 

 

23Kadar se spreminjajo cene ali kupna moc denarja, se vrednostno izražanje gospodarskih kategorij v racunovodstvu nenehno prilagaja tem spremembam (nacelo nenehnega prevrednotovanja – revalorizacije).

24Uporaba racunovodskih nacel je omejena, kadar to nedvoumno izhaja iz predpisov. Kadar so ti v nasprotju z racunovodskimi naceli ali standardi, je treba v pojasnilih v racunovodskih izkazih pojasniti razliko (nacelo zakonitosti).

25Racunovodstvo odslikuje le informacije o poslovnih dogodkih, ki se nanašajo na doloceno celoto (podjetje); z drugimi besedami: racunovodstvo podjetja mora biti loceno od racunovodstva lastnikov, ker le tako lahko dolocimo uspešnost poslovanja (nacelo poslovne celote).

26Podjetje ugotavlja uspešnost svojega poslovanja v rednih casovnih intervalih. To je pomembno, ker lahko partnerji vstopajo ali izstopajo iz posla, ne da bi bilo potrebno tega prekiniti (nacelo obdobnosti – periodicnosti).

27Racunovodja mora varovati zaupne informacije, jih preudarno uporabljati in ne zlorabljati za osebne ali za druge namene (nacelo zaupnosti).

28Racunovodja ne sme sprejemati daril, uslug in drugih ponudb, ki bi ogrozile njegovo dobro ime in strokovnost. Racunovodja mora prav tako ugotavljati strokovne pomanjkljivosti in o njih obvešcati pristojne (nacelo poštenosti).

29Racunovodja mora uporabnikom racunovodskih informacij posredovati resnicne informacije; racunovodja je dolžan razkrivati vse tiste informacije, ki bi utegnile prepreciti nerazumevanje racunovodskih porocil (nacelo resnicnosti).

30Racunovodski podatki in racunovodske informacije morajo pravilno izražati poslovne procese in stanja ter biti predstavljeni vsem uporabnikom brez kakršnihkoli vsebinskih razlik in pomenskih sprememb (nacelo nepristranskosti).

31Poslovne dogodke je treba obravnavati in predstavljati skladno z njihovo vsebino in v denarni merski enoti izraženo resnicnostjo, ne pa zgolj glede na njihovo pravno obliko (nacelo prednosti vsebine pred obliko).

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

1 Katera racunovodska nacela mora pri poslovanju upoštevati racunovodja podjetja Luna d.o.o.? Katera so po vašem mnenju najpomembnejša?

2 Razložite pomen nacela prevrednotenja. Ali je po vašem mnenju v Sloveniji glede na stopnjo inflacije le to potrebno?

3 Racunovodja Luna d.o.o. je od poslovnega partnerja prejel novoletno darilo v vrednosti 250,00 €. Ali je ogroženo upoštevanje nacela poštenosti? Pojasnite razlicne možne vidike!

4Pojasnite, ali ima prejeto darilo za podjetje Luna d.o.o. davcne posledice!

25

Moralne in pravne podlage racunovodenja

Temelji racunovodstva

 

 

2.1.2 Kodeks etike za racunovodske strokovnjake

Mednarodno združenje racunovodskih strokovnjakov (MZSR; ang. International Federation of Accountants – IFAC) je zaradi razlik v kulturi, jeziku ter pravni in družbeni ureditvi razlicnih držav pripravilo podrobne eticne zahteve v Kodeksu etike za racunovodske strokovnjake predvsem za organizacije clanice v posameznih državah. Vloga MZRS zajema dajanje napotkov, spodbujanje prizadevanj in pospeševanje usklajevanja na vseh racunovodskih podrocjih držav clanic.

Kodeks je podlaga, na kateri temeljijo eticne zahteve (kodeks etike, podrobna pravila, smernice, standardi vedenja itd.) za racunovodske strokovnjake v posameznih državah. Kodeks postavlja standarde vedenja racunovodskih strokovnjakov in doloca temeljna nacela, ki jih morajo upoštevati racunovodski strokovnjaki, da bi dosegali skupne namene.

Poklic racunovodskega strokovnjaka zahteva osebne znacilnosti:

•posebna strokovnost, pridobljena z vzgojo in izobraževanjem,

•privrženost clanov skupnemu kodeksu vrednot in vedenja ter ohranjanju nepristranskega videza,

•sprejemanje dolžnosti do družbe kot celote (navadno kot posledica omejitve pri uporabljanju nazivov ali dodeljevanju potrdil o usposobljenosti).

Dolžnost clanov do stroke in do družbe lahko v nekaterih primerih nasprotuje njihovim osebnim koristim ali njihovi dolžnosti zvestobe do delodajalca.

Racunovodska stroka sprejema odgovornost do javnosti. Javnost sestavljajo narocniki, kreditodajalci, vlade, zaposlovalci, zaposleni, naložbeniki, poslovneži in financniki ter drugi, ki so v skrbi za urejenost svojega poslovanja odvisni od nepristranskosti in neoporecnosti racunovodskih strokovnjakov. To zaupanje nalaga racunovodski stroki odgovornost do javnih koristi, ki so blaginja skupnosti ljudi in institucij.

Kodeks eticnih nacel pricakuje od racunovodske stroke najvišje standarde in ravni poklicnega delovanja in splošno zadovoljevanje potreb javnosti. Za to je potrebno uresnicevanje štirih temeljnih zahtev:

•verodostojnost – v celotni družbi je potreba po verodostojnosti informacij in njihove ureditve;

•strokovnost – zagotavljajo jo osebe, ki jih narocniki, delodajalci in druge zainteresirane stranke lahko z gotovostjo prepoznajo kot strokovnjake na racunovodskem podrocju;

•kakovost storitev – zagotoviti je treba, da so vse storitve, ki jih opravlja racunovodski strokovnjak, na najvišji kakovostni ravni;

•zaupanje – uporabniki storitev racunovodskih strokovnjakov morajo zaupati, da opravljanje teh storitev usmerja poklicna etika.

Da bi dosegli namene racunovodske stroke, morajo racunovodski strokovnjaki spoštovati temeljna nacela:

•neoporecnost – racunovodski strokovnjak mora biti pri opravljanju strokovnih storitev odkrit in pošten;

•nepristranskost – racunovodski strokovnjak mora biti pravicen in ne sme dovoliti, da bi predsodki ali pristranskost, nasprotje interesov ali vplivi drugih ogrozili nepristranskost;

• strokovna usposobljenost in potrebna skrbnost – racunovodski strokovnjak mora opravljati strokovne storitve s potrebno skrbnostjo, strokovnostjo in prizadevnostjo ter ohranjati znanje in strokovnost na ravni, ki zagotavlja, da se narocniku ali delodajalcu

26

Temelji racunovodstva

Moralne in pravne podlage tacunovodenja

 

 

opravi primerna strokovna storitev, temeljeca na najnovejšem razvoju prakse, zakonodaje in tehnike;

•zaupnost – racunovodski strokovnjak mora spoštovati zaupnost informacij, ki jih pridobi pri opravljanju strokovnih storitev, ter jih ne sme uporabiti ali razkriti brez ustreznega in izrecnega pooblastila oz. ce obstaja pravna ali poklicna pravica in dolžnost, da jih razkrije;

•poklicu primerno vedenje – racunovodski strokovnjak mora delovati v skladu z ugledom stroke in se vzdržati vedenja, ki bi lahko povzrocilo nezaupanje vanjo; vedenje preverja organ clanice MZRS, ki postavlja eticne zahteve in odgovornosti racunovodskega strokovnjaka do narocnikov, tretjih strank, drugih clanov racunovodske stroke, osebja, delodajalcev in splošne javnosti;

•strokovni standardi – racunovodski strokovnjak mora opravljati strokovne storitve v skladu z ustreznimi strokovnimi in poklicnimi standardi; njegova dolžnost je skrbno in strokovno izvajati navodila narocnika ali delodajalca, ce so skladna z zahtevami po neoporecnosti in nepristranskosti ter pri samostojnem racunovodskem strokovnjaku po neodvisnosti; upoštevati mora standarde, ki jih izdajajo MZRS, Odbor za mednarodne racunovodske standarde, strokovne organizacije (pri nas Institut za revizijo pri ZRFRS) in ustrezno zakonodajo.

2.1.3 Kodeks poklicne etike racunovodje

Kodeks poklicne etike racunovodje je sprejel svet Slovenskega inštituta za revizijo aprila 1995. Je naslednik prvotnega kodeksa iz leta 1972, ki ga je sprejela Zveza racunovodskih in financnih delavcev Slovenije, ter dopolnjenih besedil iz let 1981, 1987 in 1989.

Kodeks poklicne etike racunovodje zavezuje racunovodje, ki so clani Zveze racunovodij, financnikov in revizorjev Slovenije ali vpisani v register pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Ko postanejo clani Zveze ali so vpisani v register, se zavežejo, da bodo delovali po nacelih tega kodeksa. Delovanje preostalih zaposlenih v racunovodstvu se z eticnega stališca presoja po dolocilih tega kodeksa.

Kodeks poklicne etike racunovodje je zapis pravil, po katerih se ravnajo racunovodje pri opravljanju svojih strokovnih nalog.

Poklicna etika narekuje racunovodji, da se popolnoma posveti svojemu delu in da skrbi za njegovo kakovost. Strokovno zadovoljstvo in spoznanje, da je delo dobro opravljeno, sta mu prva, ceprav ne edina spodbuda pri delu.

V skladu s poklicno etiko racunovodja deluje po nacelih kodeksa.

•Racunovodja mora vzdrževati visoke standarde strokovne sposobnosti, morale in dostojanstva, kakor jih je razglasil Slovenski inštitut za revizijo in jih uresnicuje Zveza racunovodij, financnikov in revizorjev Slovenije. Kot clan Zveze mora dosledno izvajati njene sklepe oziroma delovati v skladu z njenimi smernicami.

•Od racunovodje se pricakuje ucinkovito opravljanje strokovnih nalog in dolžnosti ter popolno spoštovanje nacel osebne in strokovne etike iz tega kodeksa. Pri opravljanju obveznosti in odgovornosti mora biti strokoven, zaupanja vreden, pošten in resnicoljuben ter vsestransko prizadeven.

27

Moralne in pravne podlage racunovodenja

Temelji racunovodstva

 

 

•Nenehno spremljanje strokovnih dosežkov na racunovodskem podrocju in strokovno izpopolnjevanje sta naloga vsakega racunovodje. Posebno pozornost posveca narašcaju in usposabljanju mlajših kolegov, zato nanje prenaša racunovodsko znanje.

•Sodelovanje med racunovodji temelji na tovarištvu, odkritosti in prenašanju izkušenj. Racunovodja svojemu stanovskemu tovarišu ne odrece pomoci z nasvetom ali mnenjem. Racunovodja ceni in spoštuje znanje, dostojanstvo in strokovnost vsakega sodelavca v racunovodstvu ter v drugih poklicih in dejavnostih.

Kodeks poklicne etike racunovodje jasno in nedvoumno opredeljuje poklicno-eticne dolžnosti racunovodje in pravila, po katerih se je racunovodja dolžan ravnati pri opravljanju svojih nalog. Spoštovanje kodeksa je bistvena sestavina in pogoj za doseganje ciljev racunovodske stroke.

Kot pripadnik tega poklica je dolžan delovati v skladu s koristmi tistih, za katere dela. Racunovodja je ekonomsko in drugace izobražen vešcak, ki opravlja najzahtevnejša dela v zvezi z usmerjanjem in uravnavanjem racunovodske dejavnosti, ne glede na svoj or- ganizacijski položaj. Pri svojem delu je dolžan spoštovati obveznosti, ki izhajajo iz stroke, zahtev javnosti ter poklicne in osebne etike.

Kodeks vsebuje tudi standarde obnašanja; z njimi so postavljena temeljna nacela obnašanja racunovodje. Racunovodja ne sme ravnati zoper nacela obnašanja in ne dopušcati njihovih kršitev.

Temeljna nacela obnašanja racunovodje so strokovnost in odgovornost, zaupnost, poštenost, resnicnost in prizadevnost.

Resnica in poštenost sta moralni kategoriji in vedno bolj deležni kriticne obravnave tudi v ekonomski stroki, zlasti še v racunovodstvu, reviziji in drugih zaupniških poklicih. V praksi teh dejavnosti je vedno vec zadev, ki jih ni mogoce matematicno, statisticno ali drugace natancno modelirati in postaviti pravila za objektivno spoznavanje poslovnih procesov in stanj. Vedno vec je poslovnih dogodkov, pri katerih težko najdemo resnico s pomocjo eksaktnih ved, zato moramo verjeti ekonomskim strokovnjakom, ki so si s svojo strokovno in moralno držo ustvarili zaupanje v svoje rešitve, ravnanja in mnenja.

Poštenost v poslovnem življenju pomeni, da zaposleni oz. podjetnik postavi in uresnici poslovne cilje znotraj zdravega egoizma, da pri poslovnih partnerjih in v okolju nasploh ne prekrši veljavne morale in ne postane goljuf. Ljudje s takim poslovnežem radi poslujejo, imajo o njem dobro mnenje, vedo s cim se ukvarja, priznavajo njegovo dejavnost kot splošno sprejemljivo. Vedo tudi, da v svoje delo vlaga veliko umskih in/ali fizicnih naporov za doseganje poslovnih ciljev. Poštenost je clovekova lastnost, toda tudi znanje o pozitivnih aktivnostih.

Poštenost racunovodje se kaže v izogibanju vsaki dejavnosti, ki bi mu onemogocila pošteno opravljanje dolžnosti. Racunovodja mora zavrniti vsako darilo, uslugo ali ponudbo vecje vrednosti od sodelavca, stranke, kupca, dobavitelja ali drugega poslovnega partnerja, saj bi v nasprotnem to dejansko ali na videz vplivalo na njegovo poštenost in škodovalo njegovemu strokovnemu in moralnemu ugledu.

Racunovodja se je dolžan izogibati opravljanju ali podpiranju vsake dejavnosti, ki bi lahko spravila njegovo stroko na slab glas, kakor tudi dejanskim ali navideznim navzkrižjem interesov, o cemer mora obvestiti vse prizadete stranke.

28

Temelji racunovodstva

Moralne in pravne podlage tacunovodenja

 

 

Racunovodja je dolžan ugotavljati strokovne pomanjkljivosti ali druge ovire, ki onemogocajo odgovorno presojanje ali uspešno opravljanje posameznih dejavnosti, in pristojne obvešcati o njih. Prav tako je dolžan obvešcati druge o negativnih in pozitivnih pojavih, svoji strokovni presoji ali mnenjih.

Resnicnost pomeni, da nic kar poslovnež pove, pokaže, ponudi ali proda ni namišljeno ali drugacno, kot si predstavlja. Vendar absolutne resnice ni, saj ima vsak o njej svojo predstavo in te razlike moramo upoštevati tudi v poslovnem svetu. Tudi med racunovodskimi strokovnjaki prihaja do razlicnih mnenj, ki pa jih je potrebno uskladiti z argumenti – vsak mora imeti možnost dokazati svojo resnico.

Racunovodja se mora vzdržati vsake dejavnosti, ki ni v skladu s koristmi njegove strokovne organizacije oziroma bi lahko škodila nepristranskemu izpolnjevanju njegovih dolžnosti in odgovornosti. Dolžan je pošteno in resnicno sporocati informacije pristojnim odlocitvenim ravnem v organizaciji in v okolju. Popolnoma mora razkriti vse pomembne informacije, ki bi utegnile slabo vplivati na uporabnikovo razumevanje porocil, pripomb in predlogov.

Tudi strokovnost in odgovornost nista zgolj strokovni, temvec tudi moralni normi. Od izvajalcev nalog se vedno bolj zahteva visoka strokovnost in osebna odgovornost. Prvic to pomeni, da nenehno proucujejo in v svoje delo vkljucujejo nova strokovna znanja in dosegajo vecje ucinke in koristi za uporabnika in zase, drugic pa, da strokovno in moralno odgovarjajo za svoja dejanja, da so sprejemljivi za kritiko in za prevzem posledic svojih dejanj.

Racunovodja se zaveda, da je v srednjih in velikih organizacijah ter v racunovodskih servisih potrebna najmanj njegova visokošolska izobrazba, pri drugih pa najmanj višješolska izobrazba, ter da so najuglednejši racunovodje na podlagi posebnih preizkusov registrirani pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Racunovodja sme prevzeti samo tiste naloge, za katere lahko upraviceno pricakuje, da jih bo opravil strokovno neoporecno.

Racunovodjo mora odlikovati kar najširše, najpopolnejše in najbolj vsestransko poznavanje gospodarske teorije in prakse, zlasti pa ekonomike gospodarskih družb in racunovodstva, ter tudi sposobnost locevati bistveno od nebistvenega. Pri svojem delu je dolžan z nenehnim izpopolnjevanjem teoreticnega znanja in vešcin ohranjati ustrezno raven strokovnosti.

Racunovodja deluje v skladu s slovenskimi predpisi in racunovodskimi standardi, dolžan je spoštovati mednarodne racunovodske standarde in druga mednarodno sprejeta racunovodska pravila. Pristojne v podjetju opozarja na vsako opaženo kršitev ali nespoštovanje naštetih pravil. Pri opravljanju svojih obveznosti in odgovornosti mora biti zanesljiv v vseh zadevah, ki se nanašajo na racunovodsko dejavnost. Racunovodja je dolžan oskrbovati odlocitvene ravni v organizaciji in v njenem okolju s pomembnimi in zanesljivimi informacijami. V ta namen pripravlja popolna in jasna porocila in predloge.

Zaupnost in prizadevnost sta predvsem moralni kategoriji. Podjetje želi v racunovodstvu imeti zaupanja vredne ljudi, ki jim je s strokovnega in moralnega vidika mogoce zaupati naloge, saj jih bodo ti uspešno in odgovorno uresnicili. Zaupanje pa je mogoce graditi le ob socasnem prizadevanju posameznika – ali ima ustrezen odnos do dela, ali kaže dovolj delovne volje in ali stremi po cim vecjem umskem in/ali fizicnem vložku za uresnicevanje poslovnih ciljev.

Racunovodja je dolžan varovati zaupne informacije, s katerimi se seznanja pri svojem delu, razen ce ima izrecno dovoljenje za razkrivanje tako pridobljenih informacij in ce ga k razkrivanju zavezuje zakon. Informacije, do katerih pride pri opravljanju svojih dolžnosti,

29

Moralne in pravne podlage racunovodenja

Temelji racunovodstva

 

 

mora uporabljati preudarno. Zaupanih informacij ne sme uporabljati za osebne koristi, pa tudi ne v noben drug namen, ki bi bil v nasprotju z zakoni. Dolžan je obvešcati svoje podrejene sodelavce o zaupni naravi informacij, s katerimi se seznanijo pri svojem delu. Pri tem jih je dolžan nadzorovati in tako zagotavljati spoštovanje nacela zaupnosti.

Pri opravljanju racunovodskih obveznosti si racunovodja prizadeva za izpopolnjevanje znanja ter za vecjo ucinkovitost in kakovost svojega dela. Osebno odgovarja za gradnjo in delovanje racunovodstva v svoji organizaciji. Dejavno se vkljucuje v oblikovanje in sprejemanje notranjih organizacijskih pravil ter skrbi za natancno razmejevanje pristojnosti in odgovornosti vsakega soudeleženca pri obravnavanju racunovodskih podatkov ter pri pri- pravljanju in sprejemanju racunovodskih informacij.

Racunovodja pomaga povecevati ucinkovitost in uspešnost gospodarjenja, ne glede na svoj organizacijski položaj. S tem namenom zagotavlja natancne in pravocasne racunovodske podatke, na podlagi katerih sestavlja kakovostne informacije za nosilce odlocanja na razlicnih ravneh. Racunovodske informacije morajo biti problemsko usmerjene in morajo dokazovati smotrnost posameznih rešitev.

Racunovodja si prizadeva za natancnost racunovodskih podatkov in za natancno doloceno odgovornost vseh v organizaciji pri oblikovanju, gibanju in obdelovanju racunovodskih listin ter za delovanje racunovodskega nadzora.

Racunovodja si prizadeva za pravocasnost racunovodskih podatkov in za v pravilih organizacije dolocen in nato uresnicen rokovnik izdajanja in kroženja racunovodskih listin, ki omogoca pravocasno izdelovanje in predlaganje ustreznih racunovodskih porocil.

Da bi bile racunovodske informacije nepristranske, proucuje racunovodja potrebe njihovih uporabnikov in jim prikazuje možnosti, ki jih dajejo racunovodska porocila.

Informacije morajo biti prilagojene potrebam uporabnikov, zgošcene, pravocasne in zanje dovolj razumljive. Racunovodja je glavni in odgovorni oblikovalec ter usklajevalec racunovodstva.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

resnicnost

 

 

 

 

poštenost

 

 

strokovnost

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

pozitivne in negativne moralne norme

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

moralne norme pri izvajalcih

 

 

knjigovodje, nacrtovalci,

 

racunovodske dejavnosti

 

 

 

analitiki in nadzorniki

 

moralne norme pri uporabnikih

 

poslovodje, zaposleni, investitorji,

 

racunovodske dejavnosti

 

 

poslovni partnerji, država

 

 

 

pozitivne in negativne moralne norme

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

odgovornost

 

 

 

 

zaupnost

 

 

prizadevnost

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slika 7: Temeljna nacela obnašanja racunovodje

Vir: Koletnik, 2004, 9

30

Temelji racunovodstva

Moralne in pravne podlage tacunovodenja

 

 

Racunovodja se zavzema za organizacijske rešitve, ki spoštujejo celovitost racunovodske dejavnosti in jo locujejo od izvedbenih dejavnosti. Ce to v kakih razmerah zaradi prakticnih razlogov ni uresnicljivo ali smotrno, upošteva pri svojem delu razlicnost racunovodstva od teh dejavnosti in ravna temu primerno.

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

1 Kaj je Kodeks poklicne etike racunovodje?

2 Katera nacela vsebuje Kodeks poklicne etike racunovodje?

3 Katera so temeljna nacela obnašanja racunovodje?

4 Kaj pravi nacelo strokovnost in odgovornost racunovodje?

5 Kaj pravi nacelo zaupnosti racunovodje?

6 Kaj pravi nacelo poštenosti racunovodje?

7Kaj pravi nacelo resnicnosti v delovanju racunovodje?

8 Kaj pravi nacelo prizadevnosti racunovodje?

9Naštejte nekaj poklicev in jih razvrstite po eticnosti!

2.2PRAVNE PODLAGE RACUNOVODENJA

Obseg pravnih okvirjev je torej zelo širok in v tem poglavju se bomo dotaknili najpomembnejših (Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o racunovodstvu, Slovenski racunovodski standardi, Mednarodni racunovodski standardi, Zakon o davku na dodano vrednost, Pravilnik o racunovodstvu), ki jih mora pri svojem delu poznati ucinkovit in uspešen racunovodja, podrobno pa jih boste obravnavali pri posameznih strokovnih predmetih.

2.2.1 Zakon o gospodarskih družbah

Ustava Republike Slovenije v 74. clenu doloca, da je gospodarska pobuda svobodna. Vendar to ne pomeni, da ni potrebno upoštevati nobenih pravnih okvirjev, ravno nasprotno Ustava doloca, da Zakon doloca pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco. Vsako organizirano samostojno opravljanje dejavnosti je torej pravno urejeno.

Leta 1993 je slovenski parlament sprejel Zakon o gospodarskih družbah, s katerim je nadomestil do takrat veljavni Zakon o podjetjih. V naslednjih obdobjih je zakon doživel vec dopolnitev. Bistvena posodobitev zakona izhaja iz leta 2006 (ZGD-1), ko je bil zakon noveliran zaradi uskladitve zakonodaje z zakonodajo Evropske unije.

ZGD-1 je temeljni sistemski zakon na podrocju prava gospodarskih družb oziroma statusnega gospodarskega prava v Sloveniji in ga v strokovni praksi pogosto poimenujejo gospodarska ustava, kar poudarja njegov pomen.

Po ZGD-1 je gospodarska družba pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izkljucno dejavnost. Pridobitna dejavnost je vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobicka.

31

Moralne in pravne podlage racunovodenja

Temelji racunovodstva

 

 

ZGD-1 predpisuje splošna pravila ustanavljanja in poslovanja gospodarskih družb. Zakon je razdeljen na 10 vsebinsko zakljucenih poglavij. Racunovodje morajo dobro poznati osmo poglavje I. dela zakona, ki ureja bilancno pravo.

Bilancno pravo zajema pravila, ki urejajo podrocje knjigovodenja, bilanciranja, racunovodenja, revidiranja in javne objave rezultatov poslovanja gospodarskih subjektov. Bilancno pravo je pomembno za lastnike gospodarskih družb, upnike in državo.

Bilancno pravo je sestavni del prava družb, doloca ugotavljanje dobicka ali izgube, možnost uporabe bilancnega dobicka ter njegovo delitev med družbenike. Doloca premoženjsko- pravna razmerja med družbeniki samimi ter med družbeniki in upniki.

Pomemben del bilancnega prava je pravo racunovodstva, saj obsega pravila, ki normativno dolocajo rešitve posameznih racunovodskih vprašanj.

Gospodarske družbe so lahko organizirane v eni izmed navedenih pravno-organizacijskih oblik:

•kot osebne družbe:

o družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.), o komanditna družba (k.d.),

o tiha družba;

•kot kapitalske družbe:

o družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), o delniška družba (d.d.),

o komanditna delniška družba (k.d.d.), o evropska delniška družba (SE).

Po ZGD-1 je podjetnik (s.p.) fizicna oseba, ki na trgu samostojno opravlja dejavnost v okviru organiziranega podjetja.

Podjetnik in družba sta odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Podjetnik in družba sta odgovorna tudi za obveznosti, ki so nastale iz poslovanja tihe družbe, katere nosilca sta. Pri osebnih družbah so odgovorni tudi družbeniki.

Zgoraj naštete družbe se štejejo za gospodarske družbe, tudi ce v skladu z zakonom v celoti ali delno opravljajo dejavnost, ki ni pridobitna. Ustanovitelj družbe ali gospodarskega interesnega združenja je lahko vsaka fizicna ali pravna oseba, ce zakon ne doloca drugace. Družba pridobi status pravne osebe z vpisom v sodni register. Vpis v register ima nasproti tretjim osebam pravni ucinek od trenutka objave posameznega podatka v Uradnem listu Republike Slovenije.

Vse družbe razen tihe družbe, so pravne osebe. Družbe kot pravne osebe so lahko lastniki nepremicnin in premicnin, lahko pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti ter lahko tožijo ali so tožene.

Poslovne knjige in letno porocilo zakon obravnava v clenih od 53. do 70. Bilancno- racunovodsko pravo poleg ZGD-1 urejajo tudi slovenski racunovodski standardi (SRS).

Vse pravno organizacijske oblike družb in podjetniki morajo voditi poslovne knjige. ZGD-1 predstavlja poslovne knjige kot zbirko sistematicno urejenih in zapisanih podatkov o

32

Temelji racunovodstva

Moralne in pravne podlage tacunovodenja

 

 

poslovnih postopkih in stanjih. Vsak zapis v poslovnih knjigah mora biti podprt z listino, na kateri so podatki o poslovni spremembi ali stanju (poslovnem dogodku). Vodenje poslovnih je posebna organizirana dejavnost, ki jo opredeljujemo kot racunovodenje, izvaja pa se v racunovodskem informacijskem sistemu. Poslovne knjige morajo biti vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva, razen ce zakon ne doloca drugace.

Družbe in podjetniki, ki so dolžni voditi poslovne knjige, morajo le-te enkrat letno zakljuciti v skladu z zakonom in slovenskimi racunovodskimi standardi (SRS) ali mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja (MSRP), Poslovno leto se lahko razlikuje od koledarskega leta. Na podlagi zakljucenih poslovnih knjig mora racunovodstvo sestaviti poslovno porocilo za vsako poslovno leto v treh mesecih po koncu le-tega. Najmanj enkrat na leto mora preveriti skladnost stanja aktivnih in pasivnih postavk v poslovnih knjigah z dejanskim stanjem (popis sredstev in obveznosti do virov ali inventura).

Ce je zoper družbo ali podjetnika sprejet sklep o zacetku stecajnega postopka ali likvidacije, mora družba zadnji dan pred zacetkom postopka izdelati bilanco stanja in izkaz poslovnega izida.

Za financno racunovodstvo je pomembna tudi delitev družb na mikro, majhne, srednje in velike družbe. Od razvrstitve družbe glede na velikost je odvisna razclenitev postavk v racunovodskih izkazih in uporaba skrajšanih oblik racunovodskih izkazov in racunovodskih porocil. Prav tako je od razvrstitve družb glede na velikost odvisno ali je družba zavezana k reviziji.

ZGD-1 razvršca družbe na mikro, majhne, srednje in velike družbe z uporabo naslednjih meril na bilancni presecni dan:

•povprecno število delavcev v poslovnem letu,

•cisti prihodki od prodaje,

•vrednost aktive.

Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od navedenih meril:

•povprecno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset (10),

•cisti prihodki od prodaje ne presegajo 2,000.000,00 EUR,

•vrednost aktive ne presega 2,000.000,00 EUR.

Majhna družba je družba, ki ni mikro družba in izpolnjuje dve od naslednjih meril:

•povprecno število delavcev v poslovnem letu ne presega petdeset (50),

•cisti prihodki od prodaje ne presegajo 7,300.000,00 EUR,

•vrednost aktive ne presega 3,650.000,00 EUR.

Srednja družba je družba, ki ni mikro ali majhna družba, in izpolnjuje dveh od naslednjih meril:

•povprecno število delavcev v poslovnem letu ne presega dvesto petdeset (250),

•cisti prihodki od prodaje ne presegajo 29,200.000,00 EUR,

•vrednost aktive ne presega 14,600.000,00 EUR.

Velika družba je družba, ki ni mikro družba ali majhna družba ali srednja družba po predhodno prikazanih merilih.

Bilancni presecni dan je dan, na katerega se izdela bilanca stanja. Bilancni presecni dan letne bilance stanja in izkaza poslovnega izida je zadnji dan poslovnega leta.

33

Moralne in pravne podlage racunovodenja

Temelji racunovodstva

 

 

Dolocbe ZGD-1 in drugih predpisov, ki se nanašajo na majhne družbe, se uporabljajo tudi za mikro družbe, razen ce ni s predpisi doloceno drugace.

Z vidika bilancno-racunovodskega prava so velike družbe tudi banke, zavarovalnice, borza vrednostnih papirjev in družbe, ki morajo pripraviti konsolidirano letno porocilo.

Drugi oddelek 8. poglavja ZGD – splošna pravila o letnem porocilu med drugim doloca sestavo letnega porocila (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in priloge s pojasnili, za družbe na borzi pa tudi izkaz financnega izida, izkaz gibanja kapitala in poslovno porocilo), splošno pravilo o jasnosti, preglednosti, resnicnosti in poštenosti prikazov in splošna pravila o clenitvi izkazov (aktiva – pasiva, prihodki – odhodki).

Tretji oddelek govori o bilanci stanja in doloca udeležbo in družbe v skupini, rezerve (kapitalske, iz dobicka, zakonske, za lastne deleže, statutarne in druge rezerve), clenitev bilance stanja (aktiva: dolgorocna in gibljiva sredstva ter aktivne casovne razmejitve – pasiva: lastni kapital, rezervacije, obveznosti in pasivne casovne razmejitve).

Cetrti oddelek govori o izkazu poslovnega izida in doloca stopenjsko clenitev izkaza poslovnega izida v dveh razlicicah. Drugo razlicico prikazujemo v sliki.

+ cisti prihodki od prodaje

–proizvodni stroški prodanih proizvodov

–nabavna vrednost prodanega blaga

=kosmati dobicek od prodaje

– stroški prodaje

– splošni stroški poslovanja

+ drugi prihodki iz poslovanja

=poslovni izid

Slika 8: Clenitev poslovnega izida po ZGD-1

Peti oddelek govori o vrednotenju postavk v racunovodskih izkazih, kjer mora družba upoštevati nacela casovne neomejenost poslovanja, stalnosti vrednotenja, previdnosti, obracunane realizacije, posamicnega vrednotenja sredstev in obveznosti ter ujemanja zacetne in koncne bilance stanja. Odstopanje od nacel mora družba pojasniti v prilogah k racunovodskim izkazom.

Šesti oddelek 8. poglavja ZGD govori o letnem porocilu in pravilih vrednotenja v primeru združitev in delitev ter obravnava zakljucno porocilo prevzetih oz. prenosnih družb in vrednotenje po združitvi oz. delitvi.

Sedmi oddelek Priloga k izkazom govori o vsebini priloge k izkazom (ne velja v celoti za majhne družbe) – povprecno število zaposlenih, razclenjeno po izobrazbi, pojasnjene morajo biti metode izdelave izkazov, razclenitev ekonomskih kategorij po skupinah, vsebovati mora podatke za vsako podrejeno in/ali obvladujoco družbo, zneske skupnih prejemkov clanov uprave, clanov nadzornega sveta in ostalih zaposlenih.

Zadnji, osmi oddelek 8. poglavja ZGD govori o poslovnem porocilu, v katerem mora biti pošten prikaz razvoja poslovanja in poslovanja družbe. Poslovno porocilo mora prikazovati pomembne poslovne dogodke, ki so nastopili po koncu poslovnega leta, pricakovani razvoj družbe, aktivnosti družbe na podrocju raziskav in razvoja, podružnice družbe in aktivnosti podružnic družbe v tujini.

34

Temelji racunovodstva

Moralne in pravne podlage tacunovodenja

 

 

V devetem poglavju I. dela pa zakon govori o podjetniku, med drugim tudi o vodenju njegovih poslovnih knjig. ZGD-1 doloca, da nacin vodenja poslovnih knjig in sestavljanja racunovodskih izkazov malega samostojnega podjetnika doloca posebni racunovodski standard (SRS 39). Ne glede na to lahko mali samostojni podjetnik vodi knjige po sistemu enostavnega racunovodstva, ce ima najvec tri zaposlene, letne prihodke nižje od 50.000,00 EUR in vrednost aktive ne vecjo kot 25.000,00 EUR.

Zaradi vstopa Slovenije v Evropsko skupnost in sprememb direktiv Evropske skupnosti so bile potrebne spremembe Zakona o gospodarskih družbah. Te dolocajo vodenje poslovnih knjig po Mednarodnih standardih racunovodskega porocanja (MSRP) oz. po Mednarodnih racunovodskih standardih (MRS) in po Slovenskih racunovodskih standardih (SRS).

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

1 Poišcite dolocbe ZGD-1, ki se nanašajo na poslovanje podjetja Luna d.o.o.!

2 Poslovodstvo Podjetja Luna d.o.o. razmišlja o statusnem preoblikovanju, poišcite dolocbe, ki obravnavajo to podrocje!

3 Razmislite ter pojasnite, ali se lahko d.o.o. preoblikuje v s.p. in obratno!

4Kdaj bi po vašem mnenju bilo ekonomsko upraviceno statusno

preoblikovanje?

2.2.2 Zakon o racunovodstvu

Zakon o racunovodstvu se uporablja od leta 2000 in ureja vodenje poslovnih knjig (racunovodske evidence) za javne in zasebne zavode, proracun in proracunske uporabnike in druge pravne osebe, ki niso ustanovljene na podlagi Zakona o gospodarskih družbah, gospodarskih javnih službah ali na podlagi Zakona o društvih. Zakon o racunovodstvu torej velja za nepridobitni oz. negospodarski sektor.

Zakon o racunovodstvu je usklajen z racunovodskim standardom SRS 36 – Racunovodske rešitve v nepridobitnih organizacijah – pravnih osebah zasebnega prava in ne ureja podrobno posameznih vprašanj, temvec nacelno ureja vodenje poslovnih knjig in izdelavo letnih porocil. Zahteva uporabo slovenskih racunovodskih standardov in izvedbenih predpisov Ministrstva za finance, kakor tudi kodeksa racunovodskih nacel, od lastnikov in racunovodij pa poznavanje celotne pravne ureditve podrocja ter veliko samostojnosti pri odlocanju o vprašanjih racunovodskega obracunavanja in s tem tudi poslovnega odlocanja.

Vsebina Zakona o racunovodstvu je podobna vsebini 8. poglavja ZGD, zato je ne bomo navajali, omenili bomo le nekaj znacilnosti in pomembnih razlik, ki so posledica tega, da

Zakon o racunovodstvu velja za negospodarstvo:

•poslovne knjige so javne listine;

•obvezno se vodijo pomožne knjige: blagajniški dnevnik, knjiga opredmetenih osnovnih sredstev ter knjigi terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev;

•pravne osebe s prihodkom, manjšim od 5.000 EUR, lahko vodijo le blagajniško knjigo, knjigo prihodkov in odhodkov ter register osnovnih sredstev;

•loceno se vodijo razvidi sredstev javnih financ in razvidi sredstev pridobljenih s prodajo blaga in storitev na trgu;

•knjigovodske listine in poslovne knjige se hranijo najmanj:

35

Moralne in pravne podlage racunovodenja

Temelji racunovodstva

 

 

otrajno: letni racunovodski izkazi in koncni obracuni plac,

o10 let: glavna knjiga in dnevnik,

o5 let: knjigovodske listine, na podlagi katerih se knjiži, z zakonom predpisane listine in pomožne knjige,

o3 leta: knjigovodske listine placilnega prometa,

o2 leti: prodajni in kontrolni bloki, pomožni obracuni in podobne knjigovodske listine;

•prihodki in odhodki se priznavajo po racunovodskem nacelu denarnega toka (placane realizacije), ce minister ne doloci drugace;

•pravne osebe, ki se financirajo iz sredstev javnih financ, ne smejo vzpostavljati dolgorocnih rezervacij z vnaprejšnjim vracunavanjem stroškov ali odhodkov oz. z dolgorocnim razmejevanjem prihodkov v breme javnih financ;

•pravne osebe ugotavljajo v izidu poslovanja presežek prihodkov nad odhodki (presežek) ali presežek odhodkov nad prihodki (primanjkljaj); presežek se razporeja v skladu z zakonom in odlocitvijo ustanovitelja, primanjkljaj pa v skladu z zakonom in odlocitvijo pravne osebe;

•racunovodska izkaza sta bilanca stanja in izkaz prihodkov in odhodkov;

•letno porocilo je sestavljeno iz bilance stanja, izkaza prihodkov in odhodkov, pojasnil k izkazoma in poslovnega porocila;

•letno porocilo mora biti sestavljeno in predloženo pristojnim organom najpozneje dva meseca po preteku poslovnega leta;

•podatki v bilanci stanja so podlaga za izdelavo premoženjske bilance države;

•notranje revidiranje je obvezno, ce presegajo sredstva iz javnih financ 500.000,00 EUR oz. ce je ustanovitvena vloga države ali lokalne skupnosti višja od 2,000.000,00 EUR.

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

1 Kaj ureja Zakon o racunovodstvu?

2 Katere predpise moramo upoštevati ob uporabi Zakona o racunovodstvu?

3 Katere so posebnosti racunovodstva v negospodarstvu?

4Koliko casa hranimo knjigovodske listine in poslovne knjige?

2.2.3Slovenski racunovodski standardi

Podrobnejša pravila o racunovodenju dolocajo Slovenski racunovodski standardi (SRS 2006), ki jih je sprejel Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministroma pristojnima za gospodarstvo in finance. Ministra, pristojna za gospodarstvo in finance, pred odlocitvijo o soglasju z javnim pozivom omogocita zainteresiranim osebam, da nanje podajo mnenje. Po prejemu soglasja jih mora Slovenski inštitut za revizijo objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije. Slovenski racunovodski standardi so pravila o strokovnem ravnanju na podrocju racunovodenja.

Prve Slovenske racunovodske standarde je izdal Slovenski inštitut za revizijo v Ljubljani leta 1993 z namenom poenotiti racunovodstva v primerljivih podjetjih in ostalih organizacijah, olajšati delo zaposlenim v racunovodstvu, pa tudi državi pri presojanju pravilnosti racunovodskih izkazov in posledicno pri pobiranju davkov.

Leta 2002 so bili Slovenski racunovodski standardi (SRS) prenovljeni, a jih je, zaradi vstopa Slovenije v Evropsko skupnost, Inštitut za revizijo že leta 2006 zopet spremenil.

36

Temelji racunovodstva

Moralne in pravne podlage tacunovodenja

 

 

Slovenski racunovodski standardi dolocijo zlasti:

•vsebino in clenitev izkaza denarnih tokov in izkaza gibanja kapitala,

•pravila o vrednotenju racunovodskih postavk,

•pravila o vsebini posameznih postavk v racunovodskih izkazih in pojasnilih teh postavk v prilogi k izkazom.

Slovenski racunovodski standardi ne smejo biti v nasprotju z ZGD-1 in drugimi zakoni, ki urejajo pravila o racunovodenju posameznih pravnih oseb, ter predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.

Vsak slovenski racunovodski standard (SRS) ima pet poglavij:

•uvodno poglavje A pojasnjuje namen in podrocje standarda, teoretsko podlago zanj in povezavo z drugimi SRS, MRS in racunovodskimi smernicami Evropske zveze,

•poglavje B je sam standard razclenjen po vsebini,

•poglavje C opredeljuje kljucne pojme oz. razlaga izraze,

•poglavje C vsebuje pojasnila standarda,

•poglavje D vsebuje podatke o datumu sprejetja in zacetku uporabe standarda.

Sestavni del standarda so lahko tudi priloge.

Do leta 2007 je bilo sprejetih 40 Slovenskih racunovodskih standardov.

SRS od 1 do 19 obravnavajo metodiko vsebinskega izkazovanja gospodarskih kategorij

(sredstva, financne naložbe, zaloge, terjatve, kapital, dolgovi, rezervacije, stroški, odhodki, prihodki in vrste poslovnega in denarnega izida).

SRS od 24 do 27 obravnavajo metodiko oblikovnega izkazovanja gospodarskih kategorij pri zunanjem porocanju (oblike izkazov za zunanje porocanje: bilance stanja, izkaza poslovnega izida, izkaza denarnih tokov in izkaza gibanja kapitala).

SRS od 20 do 23 in od 28 do 30 pa obravnavajo metodiko delovanja na posameznih podrocjih (predracunavanje in predracuni, obracunavanje in obracuni, nadziranje in nadziranje racunovodenja, proucevanje (racunovodsko analiziranje) in informiranje ter knjigovodske listine in poslovne knjige).

SRS 1 do 30 so splošni standardi, SRS 31 do 40 pa so posebni, saj obravnavajo posebnosti racunovodenja v organizacijah posameznih vrst in posebnosti racunovodenja v primerih, ko niso upoštevane temeljne racunovodske predpostavke, na katerih so zasnovani splošni SRS (racunovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah, v nepridobitnih organizacijah – pravnih osebah zasebnega prava, v podjetjih v stecaju ali likvidaciji, v vzajemnih skladih in pri malih samostojnih podjetnikih posameznikih ter racunovodsko spremljanje gospodarskih javnih služb).

Posamezni SRS je lahko povezan z vec mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja (MSRP) in direktivami Evropske unije, ti pa so lahko upoštevani v vec SRS. Nekatera podrocja, ki jih pokrivajo SRS, zaradi drugacne metodike, MSRP ne obravnavajo.

37

Moralne in pravne podlage racunovodenja

Temelji racunovodstva

 

 

Slovenski racunovodski standard 39 (2006)

RACUNOVODSKE REÅ ITVE PRI MALIH SAMOSTOJNIH

PODJETNIKIH POSAMEZNIKIH

A Uvod

Ta standard ureja racunovodstvo malih samostojnih podjetnikov posameznikov (odslej podjetnikov).

Obdeluje

a)letno porocilo podjetnika za zunanje poslovno porocanje,

b)razclenjevanje postavk v izkazu stanja za zunanje poslovno porocanje,

c)razclenjevanje postavk v izkazu poslovnega izida za zunanje poslovno porocanje,

c)

sprejemanje racunovodskih usmeritev,

d)vodenje poslovnih knjig,

e)knjigovodske listine,

f)amortiziranje,

g)zacetno racunovodsko merjenje zalog,

h)prevrednotovanje sredstev in obveznosti do njihovih virov,

i)popis sredstev in obveznosti do njihovih virov, ter

j)dostop do poslovnih knjig in porocil.

Opredeljuje kljucne pojme in vsebuje tudi pojasnila.

Glede vrednotenja postavk v izkazu stanja in izkazu poslovnega izida je povezan s splošnimi slovenskimi racunovodskimi standardi (SRS).

Pri podjetnikih je pod dolocenimi pogoji dopustno enostavno knjigovodstvo. Predstavljeno je v prilogi k temu standardu.

Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvami kljucnih pojmov (poglavjem C) in pojasnili (poglavjem C).

Ta standard povzema pravila racunovodskega obravnavanja poslovnih dogodkov, ki se pri podjetniku pojavljajo pogosteje. Pri racunovodskem obravnavanju ostalih

poslovnih dogodkov se uporabljajo pravila iz splošnih slovenskih racunovodskih standardov.

Slika 9: Primer slovenskega racunovodskega standarda (SRS 39 – Uvod) Vir: SRS 2006, 123

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

1 Cemu so namenjeni Slovenski racunovodski standardi (SRS)?

2 Kdo in kako oblikuje in sprejema SRS?

3 Katere SRS mora pri poslovanju upoštevati racunovodja Lune d.o.o., pojasnite!

4 Na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo poišcite zadnje spremembe in dopolnitve SRS!

38

Temelji racunovodstva

Moralne in pravne podlage tacunovodenja

 

 

2.2.4 Mednarodni racunovodski standardi

Racunovodstvo je v razlicnih državah ubiralo razlicne poti razvoja, saj podjetja in države med seboj zaradi geografske in kulturne razdalje niso imele rednih stikov. Danes je vse drugace: razvoj tehnologij je najprej povezal razlicne gospodarske, nato pa tudi politicne subjekte (Evropska skupnost, NAFTA, ASEAN, APEC). Zato je nastala potreba po poenotenju vrednotenja uspešnosti poslovnih sistemov, k cemur pomagajo tudi mednarodni racunovodski standardi.

Mednarodni racunovodski standardi (MRS) so namenjeni zbliževanju racunovodskih nacel, ki jih uporabljajo poslovni sistemi in druge organizacije po svetu pri racunovodskem porocanju. Sprejema jih Upravni odbor za mednarodne racunovodske standarde, ki je bil leta 2001 oblikovan iz leta 1973 ustanovljenega Sveta za mednarodne racunovodske standarde. Delovanje Upravnega odbora ureja statut.

Upravni odbor sestavlja štirinajst clanov, ki se imenujejo skrbniki. Skrbniki spremljajo uspešnost delovanja upravnega odbora, pridobivajo financna sredstva za njegovo delovanje in sprejemajo njegov statut.

Od leta 1997 deluje tudi Strokovni odbor za pojasnjevanje (SOP), ki obravnava racunovodske probleme, ki bi se zaradi pomanjkanja ustreznih navodil lahko reševali na razlicne ali celo nesprejemljive nacine.

Oblikovanje mednarodnih racunovodskih standardov poteka tako, da strokovne komisije pripravijo osnutek za razpravo o izbrani temi, ki ga nato obravnava upravni odbor. Sprejeti osnutek za razpravo pošljejo racunovodskim organizacijam, vladam, borzam vrednostnih papirjev in drugim zainteresiranim. Sledi primerno casovno obdobje za razpravo in podajanje predlogov. Pripombe in predloge, zbrane v razpravi, obravnava upravni odbor in po potrebi predloženi osnutek spremeni. Sprejeto besedilo nato objavijo kot mednarodni racunovodski standard.

Sestava standarda je enotna: naslov, pojasnitev njegovega namena in podrocja, ki ga obravnava; nato opredelitev kljucnih pojmov, ki so uporabljeni v standardu, in vsebina samega standarda. Besedilo standarda zakljucuje navedba o datumu njegove uveljavitve.

Mednarodne racunovodske standarde uporabljajo podjetja in organizacije pri racunovodskem porocanju po svetu. To je zunanje porocanje financnega oz. sinteticnega racunovodstva, katerega namen je zadovoljiti informacijske potrebe zunanjih uporabnikov racunovodskih informacij. Mednarodni racunovodski standardi so namenjeni zlasti mednarodnemu poenotenju financno-racunovodskih rešitev.

Poslovni sistem se pri zunanjem porocanju trudi, da bi zadovoljil zlasti informacijske potrebe svojih financerjev (sedanjih in morebitnih bodocih) in države. Za to sta dva pomembna razloga. Subjekti, ki razpolagajo s financnimi sredstvi, se na osnovi teh informacij odlocajo, kam jih bodo vložili. Tudi posojilodajalci in dobavitelji ne žele posojati ali dobavljati poslovnemu sistemu, ki jim ne bi mogel vrniti posojila oz. placati dolgov. Obenem je za poslovni sistem koristno, ce je v dobrih odnosih z državo.

Potrebe zunanjih uporabnikov racunovodskih informacij so lahko razlicne. Nanje vpliva zlasti:

•razmerje med poslovnim sistemom in njegovimi financerji,

•politicne in gospodarske povezave domace države s tujino,

39

Moralne in pravne podlage racunovodenja

Temelji racunovodstva

 

 

•pravna ureditev domace države,

•stopnja inflacije,

•velikost in dosežena razvojna stopnja poslovnih sistemov, razvitost menedžmenta in financnega okolja ter splošna raven izobraženosti prebivalstva.

Mednarodni racunovodski standardi ter poenotenje racunovodskih nacel in racunovodskih rešitev prinaša mnoge prednosti, pa tudi slabosti.

Zelo pomembna prednost je povecanje primerljivosti racunovodskih informacij med državami ob hkratnem zmanjšanju stopnje nerazumevanja pri zunanjem porocanju v mednarodnem okolju. Zaradi vecje razumljivosti racunovodskih izkazov se brez dvoma izboljša mednarodna razporeditev sredstev. Olajšano je tudi proucevanje oz. analiziranje racunovodskih izkazov. Zmanjšajo se stroški mednarodnih poslovnih sistemov (multinacionalk) pri pripravi vzporednih racunovodskih izkazov. Ugodne posledice poenotenja pa se kažejo tudi v dvigu ravni samega racunovodstva in v njegovem hitrejšem razvoju v vecjem številu držav.

Pojavljajo pa se tudi slabosti. Najpomembnejša naloga financnega sistema oz. financnega racunovodstva je namrec zadovoljevanje informacijskih potreb zunanjih uporabnikov racunovodskih informacij. Mednarodno poenotenje racunovodskih standardov je smiselno le, ce imajo uporabniki informacij podobne potrebe. Glede na zgoraj naštete dejavnike vpliva na informacijske potrebe zunanjih uporabnikov racunovodskih informacij je jasno, da so te potrebe zelo razlicne.

Mednarodni racunovodski standardi so pomemben in dokaj uspešen poskus mednarodnega poenotenja racunovodskih rešitev. Vendar je popolno doseganje tega cilja povezano s številnimi omejitvami. Mednarodno poenotenje racunovodskih standardov je prakticno nedosegljiv cilj celo pri državah, ki so med seboj tesno gospodarsko povezane. Tako se npr. Evropska skupnost že vec kot trideset let trudi poenotiti racunovodske rešitve svojih clanic, vendar pa med njimi še vedno ostajajo pomembne razlike.

K mednarodnim racunovodskim standardom sodijo tudi Mednarodni standardi racunovodskega porocanja (MSRP), ki jih sprejema Evropska skupnost (ES) z uredbami. Prvo uredbo o MSRP sta sprejela Evropski parlament in Svet ES leta 2002, naslednjih sedem pa Komisija ES. S temi uredbami se uzakonjajo MRS in postajajo obvezni za vse clanice ES, ki morajo svoje racunovodske rešitve prilagoditi MRS.

Slovenski racunovodski standardi morajo povzemati vsebino Direktive 78/660/EGS in Direktive 83/349/EGS in v zasnovi ne smejo biti v nasprotju z mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja. Mednarodni standardi racunovodskega porocanja (MSRP) so evropske strokovne rešitve racunovodske stroke.

Družbe, katerih vrednostni papirji so uvršceni na katerega od organiziranih trgov vrednostnih papirjev v državah clanicah Evropske skupnosti in so zavezane h konsolidaciji na podlagi ZGD-1, morajo sestaviti konsolidirano letno porocilo v skladu z mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja. Prav tako morajo sestaviti letno porocilo v skladu z mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja:

•banke,

•zavarovalnice,

•druge družbe, ce tako doloci skupšcina družbe, vendar najmanj za pet let.

40

Temelji racunovodstva

Moralne in pravne podlage tacunovodenja

 

 

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

1 Cemu so namenjeni Mednarodni racunovodski standardi?

2 Kdo in kako oblikuje in sprejema MRS?

3 Kakšna je vloga Mednarodnih standardov racunovodskega porocanja (MSRP)?

4 Poišcite dolocbe ZGD-1, ki predpisujejo uporabo MSRP!

5 Pojasnite, ali mora racunovodja Lune d.o.o. upoštevati MSRP!

2.2.5Pravilnik o racunovodstvu

SRS narekujejo vsem družbam, da organizacijo racunovodstva uredijo v svojih aktih.

Pravilnik o racunovodstvu je osebna izkaznica družbe. Izdelan je tako, da olajša delo racunovodski stroki in z njim družba enostavno in ucinkovito predstavi nacin vodenja poslovnih knjig.

Pravilnik o racunovodstvu obicajno vsebuje:

•uvod, kjer se zapiše pravna norma sprejetja pravilnika,

•organiziranost racunovodstva,

•racunovodska odgovornost,

•racunovodska opravila, ki so razdeljena na racunovodsko predracunavanje, racunovodsko obracunavanje s knjigovodstvom, racunovodsko izkazovanje ekonomskih kategorij ter na racunovodsko nadziranje in porocanje,

•koncne dolocbe.

V pravilniku mora imeti družba zapisane izbrane racunovodske rešitve, ki jih predpisi in standardi omogocajo.

2.2.6 Zakon o davku na dodano vrednost

Davek na dodano vrednost (DDV) pravni teoretiki oznacujejo kot moderen nacin obdavcenja prometa. DDV je postal kljucni vir prilivov v državne proracune vecine evropskih držav. Na obmocju ES ureja podrocje DDV t.i. Šesta direktiva2.

Davcni zavezanec je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno (samostojno) opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Ob izpolnjevanju pogoja (presežen obdavcljiv promet v zadnjih 12-tih mesecih 25.000,00 EUR, kmetje 7.500,00 EUR katastrskega dohodka) pravna oseba postane davcni zavezanec za davek na dodano vrednost, kar pomeni, da se mora vpisati v posebni register in pridobiti identifikacijsko številko (ID).

Davcni zavezanec je dolžan sestavljati davcne obracune, mesecno ali trimesecno odvisno od obsega poslovanja. V njih ugotavlja razliko med vstopnim davkom (nakup) ter izstopnim davkom na dodano vrednost (prodaja). Konec obracunskega obdobja ima pravna oseba terjatev do države (ce je vstopnega davka vec kot izstopnega) ali obveznost do države (ce je izstopnega davka vec kot vstopnega).

2 Preoblikovano besedilo Å este direktive je objavljeno v Direktivi sveta 2006/112ES z dne 28.11.2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (ULL 347, 11.12.2006)

41

Moralne in pravne podlage racunovodenja

Temelji racunovodstva

 

 

Poznamo tudi t.i. male zavezance za DDV, ki se lahko vkljucijo v sistem prostovoljno, cetudi ne dosegajo zgoraj naštetih zneskov prometa, vendar morajo nato v sistemu ostati vsaj pet let.

DDV je vsefazni prometni davek. Prejšnji prometni davek so placevali le koncni potrošniki, DDV pa se placuje pri vsaki spremembi lastništva oz. vrednosti blaga, vendar le za razliko v vrednosti, ki je nastala v posamezni fazi prometa in storitev (od proizvajalca, preko trgovcev in drugih posrednikov do koncnega potrošnika).

V Sloveniji od 01.01.2002 veljata dve stopnji DDV: 20 % - splošna stopnja (za promet vsega blaga in storitev ter njihov uvoz, razen naprej naštetih) in 8,5 % - znižana stopnja (hrana in njena priprava, voda in komunalne storitve, zdravila in medicinski pripomocki, javni prevoz potnikov, promet z nosilci besed, slike in zvoka; umetniški predmeti, vstopnice za razstave, sejme, koncerte, športne prireditve, gradnja in obnova stanovanj in stanovanjskih hiš, storitve v kmetijstvu, nastanitvena storitve (hoteli, kampi, domovi), pogrebne storitve in blago.

Za izvoz blaga in storitev velja stopnja 0 % (si lahko obracunajo vstopni DDV), kar ni enako oprostitvi placila DDV (npr. državne ustanove, šole, bolnice), kjer se vstopni DDV ne vraca!

Osnovni dokumenti za obracun DDV so izdani oz. prejeti racuni (IR-xx, PR-xx). Ob izdaji racuna mora prodajalec obracunati in placati DDV (nacelo obracunane realizacije), vendar so tudi izjeme, ko prodajalec lahko placa DDV šele ob placilu kupca (nacelo placane realizacije za samostojne podjetnike ter mikro in male družbe).

Pri nabavi in prodaji oz. izracunu cene blaga lahko nastopijo za podjetje - kupca štiri možnosti:

•ko niti prodajalec (dobavitelj, trgovsko podjetje), niti kupec (podjetje, potrošnik) nista zavezanca za DDV, se davek ne obracuna;

•ko dobavitelj ni zavezanec, podjetje – kupec pa je, se davek ne obracuna;

•ko je dobavitelj zavezanec, podjetje – kupec pa ni, se davek obracuna v celotnem znesku na prodajno ceno pri prodajalcu (120 – na debet, 760/762 in 260 – na kredit), kupec pa DDV vracuna v vrednost zaloge (630/660 – 220);

•ko sta obe stranki zavezanca za DDV, podjetje – kupec pri nakupu obracuna vstopni DDV na debet konta 160 in kredit 220; pri prodaji blaga pa kupcu zaracuna celotni DDV na prodajno ceno (kot 3.), vendar državi placa le razliko med stanjema na kontih 260 in 160 (izstopni – vstopni DDV); ta možnost se v praksi najpogosteje pojavlja.

Zakon natancno doloca pogoje, kdaj ima davcni zavezanec za davek na dodano vrednost pravico do odbitja vstopnega davka na dodano vrednost.

Primer 2:

Premislite in izracunajte, koliko davka na dodano vrednost bo moralo podjetje Luna d.o.o.., ki je davcni zavezanec, placati državi ali pa bo od nje dobilo povrnjen davek v obracunskem obdobju, ce je imelo naslednje nakupe in prodaje:

1 opravljene storitve podjetja po prodajni vrednosti 1.800,00 EUR (stopnja DDV je 8,5 %), 2 nakup materiala A v vrednosti 6.000,00 EUR z vkljucenim DDV po splošni stopnji 20 %, 3 prodaja izdelkov po prodajni vrednosti 7.500,00 EUR (stopnja DDV je 20 %),

4 placilo bancnih storitev 50,00 EUR (DDV ni obracunan),

5 nakup materiala B v vrednosti 4.340,00 EUR z vkljucenim DDV po znižani stopnji 8,5 %.

42

Temelji racunovodstva Moralne in pravne podlage tacunovodenja

D

160 – Vstopni DDV

K

D

260 – Izstopni DDV

K

(1)

1.000,00

----------

 

 

-----------

1.900,00

(3)

(2)

600,00

----------

 

-----------

700,00

(4)

(6)

800,00

2.400,00

(7a)

(7)

3.500,00

900,00

(5)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.400,00

2.400,00

 

 

 

 

3.500,00

3.500,00

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

D 110 – Transakcijski racun K

Zst 5.300

1.100 (7b)

----------

----------

 

 

Slika 10: Obracun in placilo DDV konec obracunskega obdobja

POVZETEK POGLAVJA

V tem poglavju smo spoznali:

•da mora biti sodoben racunovodja odlocevalno naravnan, pri delu mora izhajati iz eticnih in moralnih vrednot,

•proucili smo Kodeks za racunovodske strokovnjake ter Kodeks poklicne etike racunovodje,

•spoznali smo temeljna racunovodska nacela, SRS, MRS in MSRP,

•spoznali ZGD-1, poudarili podrocje bilancnega prava,

•preleteli smo najpomembnejšo davcno zakonodajo,

•spoznali smo pravilnik o racunovodstvu kot temeljni akt, na katerem temelji racunovodenje v nekem pravnem subjektu.

Podrocje racunovodstva je podvrženo nenehnim zakonskim spremembam. Ce torej želi racunovodja opravljati delo v skladu z racunovodskimi naceli in standardi, mora poznati vso zakonodajo vkljucno z zadnjimi spremembami. Obcutne spremembe z vidika pravnih podlag so nastopile z vstopom Slovenije v Evropsko skupnost, tako da mora sodoben racunovodja poznati vso domaco zakonodajo, pa tudi mednarodno, še posebej zakonodajo ES.

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

1 Naštejte zakone in druge pravne predpise, ki jih mora upoštevati racunovodja Lune d.o.o.!

2 Pojasnite, ali mora racunovodja poznati tudi zakon o dohodnini! 3 Oblikujte pravilnik o racunovodstvu za podjetje Luna d.o.o.!

4 Pojasnite pomen in znacilnosti davka na dodano vrednost!

5 Obrazložite, zakaj so stopnje DDV razlicne!

6 Katere možnosti za obracun DDV lahko nastopijo pri prodaji oz. nakupu blaga?

7Pojasnite, kdaj in kako podjetje obracuna in placuje DDV!

43

Moralne in pravne podlage racunovodenja

Temelji racunovodstva

 

 

Za poglobitev znanja iz tega poglavja predlagamo Å¡e naslednjo literaturo in vire:

Kodeks etike MZRS za racunovodske strokovnjake. London: IFAC, 2002. Kodeks racunovodskih nacel. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo, 1998.

Mednarodni racunovodski standardi. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo, 2000. Mednarodni standardi racunovodskega porocanja. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo, 2004.

Slovenski racunovodski standardi 2006. Ljubljana: Uradni list RS 118 / 2005. Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Ljubljana: Uradni list RS 117 / 2006. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) Ljubljana: Uradni list RS, 2006.

Zakon o racunovodstvu. Ljubljana: ZRFRS, 2000.

44

Izvajanje del v racunovodstvu in racunovodske listine

Temelji racunovodstva

 

 

3IZVAJANJE DEL V RACUNOVODSTVU IN TOK RACUNOVODSKIH LISTIN

Namen tega poglavja je, da se študenti kot bodoci izvajalci del in ustvarjalci racunovodskih listin seznanijo z vsebino del v racunovodstvu, z racunovodskimi listinami in poslovnimi knjigami ter z racunalniško podporo racunovodstvu. Prav tako bodo spoznali dva temeljna racunovodska sistema, kar jim bo omogocalo boljše razumevanje in opravljanje njihovega dela.

Ko boste preštudirali to poglavje, boste lahko:

•na podlagi prikaza postopka zbiranja in urejanja podatkov ter oblikovanja informacij razumeli, kako poteka delo v racunovodstvu,

•opredelili racunovodske listine, njihovo vsebino in vrste,

•znali oblikovati, oznacevati in preverjati racunovodske listine,

•znali knjižiti, shranjevati in varovati racunovodske listine,

•opredelili poslovne knjige,

•locili temeljne in pomožne poslovne knjige in znali knjižiti vanje,

•poznali racunalniško podporo racunovodstvu,

•poznali enostavni in dvostavni racunovodski sistem ter razlike med njima.

3.1IZVAJANJE DEL V RACUNOVODSTVU

Racunovodstvo se ukvarja z oblikovanjem racunovodskih informacij na podlagi podatkov, ki se nanašajo na spremembe gospodarskih kategorij in iz njih izhajajocih stanj le teh. Za to so potrebna ustrezna orodja in postopki na podrocjih zbiranja podatkov o poslovnih dogodkih, urejanja in obdelave podatkov o poslovnih dogodkih ter na podrocju oblikovanja racunovodskih informacij o spremembah in stanjih gospodarskih kategorij.

Racunovodstvo kot splet dela informacijske dejavnosti mora zagotoviti celovito informiranje o spremembah in stanjih gospodarskih kategorij dolocenega poslovnega sistema. Oblikovanje in posredovanje racunovodskih informacij pa je mogoce le, ce zagotovimo zbiranje odlocujocih podatkov za njihovo oblikovanje.

Oblikovanje racunovodskih informacij pa je lahko razlicno na sicer enakih podatkovnih podlagah. Pri oblikovanju racunovodskih informacij moramo spoštovati racunovodsko nacelo sodobnosti, ki nas zavezuje k uporabi najnovejših spoznanj s podrocja racunovodskih postopkov in tehnicnih sredstev za uresnicevanje racunovodske dejavnosti. Da to zmoremo, morajo biti zaposleni strokovno usposobljeni za delovanje v racunovodstvu. Seveda pa moderna tehnicna sredstva v obliki delovnih sredstev, delovnih predmetov in storitev zahtevajo velika financna vlaganja.

Zaposleni v racunovodstvu za svojo strokovnost potrebuje ustrezna ekonomska, racunovodska in organizacijska znanja. Ekonomiko mora zaposleni obvladati, ker vsebina racunovodskih informacij omogoca spoznanja o gospodarjenju v poslovnem sistemu. Racunovodska in organizacijska znanja pa so zaposlenemu v racunovodstvu potrebna, saj je od znanja o racunovodstvu in od pravilne organiziranosti racunovodstva v veliki meri odvisno

45

Temelji racunovodstva

Izvajanje del v racunovodstvu in racunovodske listine

 

 

uresnicevanje racunovodskih nacel o sodobnosti, o gospodarnosti, o metodicni skladnosti ter o pravocasnosti oblikovanja in posredovanja racunovodskih informacij.

Tudi razvoj tehnicnih sredstev za potrebe racunovodstva posega v izobrazbeno strukturo zaposlenih v racunovodstvu, saj jih odvezuje rutinskega in monotonega dela ter jih usmerja v raznovrstno in ustvarjalno delo. Obenem takšno delo zahteva višje in bolje izobražene zaposlene, saj v racunalniško podprtem racunovodstvu ne gre za to, kako bo zaposleni knjižil, temvec kako bo ob danih omejitvah oblikoval najboljše racunovodske informacije, ki bodo sposobnim upravljalnim in vodstvenim organom zagotovili ustrezno strokovno podlago za odlocanje o spremembah in stanjih gospodarskih kategorij poslovnega sistema.

Strokovno usposobljeni zaposleni v racunovodstvu ter sposobni in strokovno usposobljeni upravljalni in vodstveni organi zagotavljajo tudi najmanjšo možno mero tveganja pri poslovnem odlocanju.

Podjetje samo izbere postopke dela in organiziranost racunovodskega informacijskega sistema, samo izbere tudi potrebna delovna sredstva in predmete dela za uresnicitev racunovodske dejavnosti, vendar poteka postopek zbiranja, urejevanja, obdelave, shranjevanja ter posredovanja racunovodskih podatkov in informacij najrazlicnejšim uporabnikom vedno po ustaljenih korakih.

POSLOVNI DOGODEK

IZVIRNI POMNILNIK – RACUNOVODSKA LISTINA

IZVEDENI POMNILNIK – POSLOVNA KNJIGA

POROCILO

POSLOVNO ODLOCANJE

Slika 11: Racunovodski postopek zbiranja in urejanja podatkov ter oblikovanja informacij za poslovne odlocitve

Na zgornji sliki vidimo, da poslovne odlocitve organov upravljanja in vodenja vodijo k bodocim ali že nastalim poslovnim dogodkom, ki so casovno opredeljene, denarno- vrednostne spremembe stanj gospodarskih kategorij v neposrednem ali posrednem smislu, torej spremembe samih sredstev, spremembe samih obveznosti do virov sredstev, hkratne poslovne spremembe sredstev in obveznosti do virov sredstev ter spremembe samih sredstev ali samih obveznosti do virov sredstev ob nastajanju stroškov, odhodkov in prihodkov. Te spremembe lahko vodijo tudi k spremembam stanj denarja, nanašajo pa se lahko na ekonomske kategorije enega ali vec poslovnih sistemov.

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

1 Zakaj podjetje potrebuje kvalitetne racunovodske informacije?

2 Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za ucinkovito oblikovanje racunovodskih informacij?

3 Katera znanja morajo imeti zaposleni v racunovodstvu?

4Kako poteka postopek zbiranja in urejanja podatkov ter oblikovanja informacij v racunovodstvu podjetja?

46

Izvajanje del v racunovodstvu in racunovodske listine

Temelji racunovodstva

 

 

3.2RACUNOVODSKE LISTINE

Knjigovodske in (širše) racunovodske listine obravnava SRS 21. To so dokumenti, ki dokazujejo spremembe v stanju premoženja podjetja (sredstev, obveznosti, nastanek stroškov, odhodkov in prihodkov).

Racunovodske listine so obracunske (o uresnicenih poslovnih dogodkih) ali predracunske (o nacrtovanih poslovnih dogodkih).

Vsaka racunovodska listina vsebuje podatke (za knjigovodstvo informacije):

•casovne podatke – datum nastanka poslovnega dogodka in / ali listine,

•vsebinske podatke – vpliv dogodka na premoženje podjetja (izdani / prejeti racun, obracun, pogodba),

•vrednostne podatke – obseg spremembe (cena enote pomnožena s kolicino),

•splošne podatke – podatki o izdajatelju listine, dobavitelju, prevozniku, prejemniku, podpisi odgovornih oseb.

Racunovodska listina je prenosnik podatkov s kraja nastanka poslovnega dogodka na mesto obdelave podatkov, obenem pa je hranilnik podatkov, saj mora podjetje vsako listino hraniti dolocen cas (najmanj dve leti).

3.2.1 Vsebina racunovodskih listin

Odgovorna oseba sestavi racunovodsko listino ob poslovnem dogodku. Listina vsebuje podatke:

•ime in naslov izdajatelja (npr. Pomurka d.d., Murska Sobota),

•ime in številko dokumenta (npr. Racun št. 129),

•datum in kraj izdaje listine (npr. Murska Sobota, 25. 11. 2008),

•imena oseb, ki sodelujejo v poslovnem dogodku (npr. referenta prodaje in nabave),

•vsebina poslovnega dogodka (npr. nakup blaga),

•kolicinske (v naravnih enotah – npr. m, kg, kos, par) in vrednostne spremembe (v denarnih enotah – pri nas v evrih) posamicno in skupno,

•podpisi odgovornih oseb in štampiljka (za zunanje listine).

Od julija 1999 mora po Zakonu o davku na dodano vrednost (Z-DDV) racun kot knjigovodska listina vsebovati tudi podatke o tem ali sta prodajalec in kupec zavezanca za DDV, stopnjo DDV (20 %, 8,5 % ali 0 %) in obracun vrednosti blaga oz. storitev z DDV.

Podjetje lahko izstavi racunovodsko listino v vec izvodih (kopijah), ki pa morajo imeti oznacen svoj namen (npr. dobavnica – prevzemnik, skladišce, nabavna služba, arhiv).

3.2.2 Vrste racunovodskih listin

Racunovodske listine delimo po vsebini in nastanku.

Po vsebini so racunovodske listine lahko:

•izvirne racunovodske listine sestavi odgovorna oseba na kraju poslovnih dogodkov; te listine potrjujejo poslovne dogodke kot:

o nastanek obveznosti ali terjatev (prejeti in izdani racuni, obracuni obresti),

47

Temelji racunovodstva

Izvajanje del v racunovodstvu in racunovodske listine

 

 

osprememba stanja zalog (izdajnice, oddajnice, prejemnice, popisi),

osprememba stanja denarja (blagajniški prejemki in izdatki, bancni izpiski);

•izvedene knjigovodske listine so dokumenti, ki jih sestavi racunovodstvo pred knjiženjem obracunov znotraj podjetja (npr. temeljnice za obracun plac, stroškov, amortizacije).

Podjetja z racunalniško podprtim informacijskim sistemom (RPIS) ne potrebujejo izvedenih knjigovodskih listin, saj se podatki vnašajo neposredno z izvirnih listin.

Po nastanku locimo:

•zunanje (eksterne) knjigovodske listine nastajajo izven podjetja (prejeti racuni ter dobropisi in bremepisi, bancni izpiski) ali v podjetju, a so namenjeni osebam izven podjetja (izdani racuni ter dobropisi in bremepisi, blagajniški prejemki in izdatki);

•notranje (interne) knjigovodske listine nastajajo v podjetju in ga ne zapustijo (oddajnice, popisni listi, temeljnice za obracun plac, stroškov, amortizacije).

Za resnicnost in verodostojnost knjigovodskih listin odgovarja pooblašcena fizicna oseba – zaposleni (npr. skladišcnik za prejemnice in oddajnice materiala).

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Murska Sobota, 25. 10. 2008

 

 

 

Adlatus d.o.o.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Mariborska 5

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

telefon: 0386 (0)2 523 33 44

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Murska Sobota

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

IBAN: SI56 0451 5000 0574 263

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ID za DDV: SI 7007 3848

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Droga, d.d.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ob obali 13, Portorož

 

 

 

 

 

 

RACUN Å¡t. 129

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ZÅ¡t

 

kolicina

ME

 

Predmet – vsebina

Cena (v €)

 

Znesek (v €)

1

 

 

500

beseda

 

prevod besedila

1,00

500,00

2

 

 

20

stran

 

lektoriranje besedila

1,00

20,00

3

 

 

100

kos

 

tiskanje brošure

4,00

400,00

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj:

 

=920,00

 

 

z besedami:

 

 

=devetstodvajset 00/100 evrov=

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vodja prodaje:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

M.P.

 

Jan Kos

Prodajalec izjavlja, da ni zavezanec za placilo DDV po 45. clenu Z-DDV.

Placilo nakažite v osmih dneh na naš racun.

Veljavnost pogodbe po splošnih pogojih OR. Za morebitne spore je pristojno Okrožno sodišce v Murski Soboti.

Slika 12: Primer racunovodske listine (racun)

3.2.3 Oblika, oznacevanje in preverjanje racunovodskih listin

Podjetje samo izbere obliko racunovodskih listin, vsebovati pa morajo vse predpisane podatke in podpis odgovorne osebe. Podjetja težijo k poenotenju (standardizaciji) racunovodskih listin, kar olajšuje racunalniško obdelavo in zmanjšuje stroške.

48

Izvajanje del v racunovodstvu in racunovodske listine

Temelji racunovodstva

 

 

Za boljšo preglednost racunovodskih listine oznacujemo po vsebini (katere ekonomske kategorije zadeva poslovni dogodek) in po zaporedju (casovni vrstni red nastanka spremembe).

Obicajno uporabimo za oznako dokumenta zacetne crke njegovega naziva, vendar je to prepušceno podjetju (npr. IR-01/08 – prvi izdani racun v letu 2008, PR-03 – tretji prejeti racun, BP-100 – stoti blagajniški prejemek, IM-05 – peta izdana menica, PC-12 – dvanajsti prejeti cek, BA-20 – dvajseti bancni izpisek, TE-11 – enajsta temeljnica, IZ-09 – deveta izdajnica, PJ-04 – cetrta prejemnica).

Postopek preverjanja ali likvidacija racunovodskih listin je vsebinska – ugotavljanje pravilnosti, natancnosti in zakonitosti listine, in racunska – preverjanje pravilnosti izracuna vsot, zmnožkov, odstotkov. Likvidacijo listine opravi odgovorna oseba (praviloma vodja oddelka).

3.2.4 Knjiženje poslovnih dogodkov z racunovodskih listin

Pristojne službe knjižijo poslovne dogodke na osnovi verodostojne izvirne knjigovodske listine ali pa posebnega obrazca: temeljnice – naloga za knjiženje.

Postopek vpisovanja na temeljnico imenujemo kontiranje (dolocanje kontov, na katere bomo knjižili poslovno spremembo).

Knjiženje poslovnih dogodkov na konte razlicnih oblik je posamicno – z izvirne knjigovodske listine ali zbirno – z izvedenih listin (postopka specifikacije in rekapitulacije) .

 

Nalog za knjiženje ali temeljnica TE-01

 

 

 

Datum: 25. 11. 2008

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ZÅ¡t.

Dok.

Vsebina – besedilo

Konto

Debet

Kredit

 

1

BA-41

Dvig gotovine s

110

3.000,00

 

 

 

 

 

BP-24

transakcijskega racuna

100

 

 

3.000,00

 

 

2

IR-61

Prodaja izdelkov

120

12.000,00

 

 

 

 

 

 

 

 

760

 

 

10.000,00

 

 

 

 

 

 

260

 

 

2.000,00

 

 

 

OD-77

Zmanjšanje zaloge izdelkov

710

8.000,00

 

 

 

 

 

 

 

 

630

 

 

8.000,00

 

3

PR-56

Nabava materiala

310

6.000,00

 

 

 

 

 

 

 

 

220

 

 

6.000,00

TE-01

Skupaj promet

29.000,00

29.000,00

Slika 13: Nalog za knjiženje ali temeljnica

49

Temelji racunovodstva

Izvajanje del v racunovodstvu in racunovodske listine

 

 

3.2.5 Shranjevanje in varovanje racunovodskih listin

Racunovodske listine podjetje shranjuje v registratorje (fascikle), mape, zbirke in arhive (izvirnike), varnostne kopije pa tudi na diskete, diske in ostale tehnicne oblike shranjevanja. Vsaj en izvod racunovodske listine mora biti na papirju z originalnimi podpisi (za zdaj) ali pa v elektronski obliki s Å¡ifriranimi elektronskimi podpisi.

Zakonsko predpisani cas hranjenja in varovanja knjigovodskih listin je od dveh let (npr. oddajnice, obracuni stroškov, nalogi za knjiženje) do neomejeno (npr. placilne liste).

Vse racunovodske listine podjetje ustrezno varuje proti poškodbam, unicenju, kraji ali potvarjanju.

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

1 Pojasnite vlogo racunovodskih listin v informacijskem sistemu podjetja!

2 Oblikujte ustrezno racunovodsko listino, ce podjetje Luna d.o.o. danes kupi 10 kg rdece barve po 10,00 €/kg od podjetja Helios d.d. Domžale (oboji so v sistemu DDV)!

3Premislite, kakšen dokument bi oblikovali pri dobavitelju Heliosu d.d. za isti poslovni dogodek!

3.3POSLOVNE KNJIGE

Poslovne knjige obravnava SRS 22 in Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), po katerem vodijo podjetja poslovne knjige po nacelih dvostavnega knjigovodstva, kjer poznamo:

•temeljne poslovne knjige – glavna knjiga in dnevnik glavne knjige, njuno vodenje in vsebina sta predpisana z ZGD, z racunovodskimi standardi in s kontnim okvirom;

•pomožne poslovne knjige – vodi podjetje po lastnih potrebah in niso predpisane (materialni dnevnik, blagajniška knjiga, knjiga prihodkov, dnevnik izdatkov, register osnovnih sredstev).

Za knjiženje v poslovne knjige veljajo enaka pravila kot za knjiženje v racunovodske listine (verodostojne listine, kronološka urejenost, popolnost in ažurnost). Knjiženje v poslovne knjige opravljamo z obstojnim pisalom, knjižbe morajo biti citljive in brez samovoljnih popravkov, med njimi pa ne sme biti praznega prostora.

3.3.1 Temeljne poslovne knjige

Glavna knjiga je skupek sinteticnih kontov ekonomskih kategorij (sredstev, obveznosti, stroškov, odhodkov, prihodkov in poslovnega izida), ki jih podjetje uporablja po svojih potrebah skladno z veljavnim kontnim nacrtom.

Oblika sinteticnega konta je prepušcena posameznemu poslovnemu sistemu, vendar pa mora vsebovati predpisane sestavine: ime in šifra konta, casovno zaporedje poslovnih dogodkov in njihov vpliv na stanje ekonomske kategorije (povecanje ali zmanjšanje).

50

Izvajanje del v racunovodstvu in racunovodske listine

Temelji racunovodstva

 

 

Dnevnik glavne knjige zajema evidenco vseh poslovnih dogodkov po casovnem (kronološkem) zaporedju njihovega nastanka oz. knjigovodskih listin, ki jih dokazujejo.

Knjiženje v temeljne poslovne knjige poteka istocasno (v RPIS) ali zaporedno (pri rocnem knjiženju).

Å tevilka konta: __310___ Ime konta:___ZALOGA MATERIALA____ Str.01

Zap

Datum

Besedilo

V breme

V dobro

Saldo

Proti-

Å¡t.

 

 

 

 

 

konto

0

01.01.

Zacetno stanje

3.000,00

 

3.000,00

BS

 

 

 

 

 

 

 

1

15.02.

Nabava

2.000,00

 

5.000,00

220

 

 

 

 

 

 

 

2

30.03.

Izdaja v proizvodnjo

 

2.500,00

2.500,00

400

 

 

 

 

 

 

 

3

15.05.

Nabava

1.500,00

 

4.000,00

281

 

 

 

 

 

 

 

--

------

--------------------

-------

-------

-------

-----

 

 

 

 

 

 

 

Slika 14: Kartica sinteticnega konta

Dnevnik glavne knjige za oktober 2008

Zap.

Da-

 

Znesek

Konto

Å¡tev.

tum

Besedilo – vsebina

V breme

V dobro

V breme

V dobro

1

05.10.

Nabava materiala

3.000,00

3.000,00

310

102

2

10.10.

Prodaja blaga

6.000,00

5.000,00

120

762

 

 

 

 

1.000,00

 

260

3

15.10.

Kratkorocno bancno posojilo

4.000,00

4.000,00

110

272

4

20.10.

Izplacilo neto plac

2.000,00

2.000,00

250

110

---

29.10.

Promet skupaj

15.000,00

15.000,00

------

------

Slika 15: List dnevnika glavne knjige

3.3.2 Pomožne poslovne knjige

Podjetje lahko vodi pomožne knjige kot

•razclenitve temeljnih kontov – so analiticne evidence posameznih bilancnih postavk – materiala, knjige nabave osnovnih sredstev, tekoce proizvodnje, zaloge izdelkov;

 

Å tevilka konta: __3105__Ime konta:___

VIJAKI 8 mm

 

ME:

kg .

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zap.Å¡tev

Datum

Besedilo

V breme

 

V dobro

 

Saldo

0

 

01.01.

Zacetno stanje

300

 

 

 

 

 

300

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1

 

15.02.

Nabava

200

 

 

 

 

 

500

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2

 

30.03.

Izdaja v proizvodnjo

 

 

250

 

 

250

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3

 

15.05.

Nabava

150

 

 

 

 

 

400

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

--

 

------

--------------------

-------

 

-------

 

 

-------

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slika 16: Pomožna poslovna knjiga (skladišcna kontna kartica)

51

Temelji racunovodstva

Izvajanje del v racunovodstvu in racunovodske listine

 

 

•dopolnjevanje kontov glavne knjige, npr. register osnovnih sredstev, blagajniški dnevnik, knjiga kupcev, knjiga dobaviteljev, knjiga drobnega inventarja.

 

 

Blagajniški dnevnik na dan 28.10.2005

 

 

Å t*01234

 

ZÅ¡t

Dok.

Besedilo

Prejemki

 

Izdatki

V breme

 

V dobro

1

BP-31

Placilo kupca

600,00

 

 

100

 

120

 

2

BI-19

Izplacilo malice

 

 

800,00

255

 

100

 

3

BP-32

Iztržek prodajalne

2.700,00

 

 

100

 

1001

4

BI-20

Dobavitelj unovci cek

 

 

400,00

102

 

100

 

5

BI-21

Polog na TRR podjetja

 

 

2.200,00

110

 

100

 

 

 

promet

3.300,00

 

3.400,00

promet

 

 

 

 

 

prejšnji saldo

700,00

 

600,00

novi saldo

 

 

 

 

 

skupaj

4.000,00

 

4.000,00

skupaj

 

 

 

Slika 17: Pomožna poslovna knjiga (blagajniški dnevnik)

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

1 Pojasnite vlogo poslovnih knjig v informacijskem sistemu podjetja!

2 Kateri sta temeljni poslovni knjigi?

3 Premislite, katere pomožne poslovne knjige so nujne za normalno poslovanje:

a)proizvodnega podjetja,

b)trgovskega podjetja,

c)storitvenega podjetja.

3.4RACUNALNIÅ KA PODPORA RACUNOVODSTVU

Klasicni informacijski sistem je sestavljen iz vecjega števila delnih, med seboj nepovezanih informacijskih podsistemov. Tak informacijski sistem zahteva loceno posredovanje racunovodskih podatkov v posamezne delne sisteme. Zato je število izvodov knjigovodskih listin za isti poslovni dogodek pri klasicni zasnovi informacijskega sistema tolikšno, kolikor je pac razlicnih delnih informacijskih podsistemov, ki potrebujejo podatke, zapisane na posamezni knjigovodski listini.

Sodobno zasnovan odlocevalni informacijski sistem deluje na povezani racunalniški osnovi. Zagotavlja poslovne informacije o nacrtovanih in uresnicenih spremembah in stanjih gospodarskih kategorij poslovnega sistema, torej tudi predracunske informacije. Zato so v takem informacijskem sistemu razvite vse štiri sestavine racunovodstva v optimalnem kolicinskem in kakovostnem obsegu.

Racunovodske podatke o dolocenem poslovnem dogodku vnašamo v tak informacijski sistem na podlagi racunovodskih listin le enkrat, saj celovito, povezano urejevanje in obdelovanje racunovodskih podatkov omogoca priskrbo ustreznih racunovodskih podatkov in informacij vsem razlicnim uporabnikom le-teh. Zato je mogoce izvode racunovodskih listin za isti poslovni dogodek omejiti na najmanjše možno število.

Klasicni, rocno zasnovani informacijski sistem ima praviloma šibke zmogljivosti za vnašanje racunovodskih podatkov o uresnicenih poslovnih dogodkih na podlagi obracunskih listin v

52

Izvajanje del v racunovodstvu in racunovodske listine

Temelji racunovodstva

 

 

izvedene pomnilnike. Število poslovnih dogodkov, katerih podatke je potrebno vnašati v izvedene pomnilnike, pa se z rastjo velikosti poslovnega sistema množi.

Nastane ozko grlo pri urejevanju in obdelovanju racunovodskih podatkov v izvedenih pomnilnikih, ki ga klasicni informacijski sistem odpravlja z zbirnimi knjigovodskimi listinami. Podatkov o posameznih poslovnih dogodkih ne ureja neposredno, temvec jih najprej za doloceno casovno obdobje zbira po dolocenih merilih v zbirnih knjigovodskih listinah. Å ele zbirne podatke o sorodnih poslovnih dogodkih za doloceno casovno obdobje uredimo na podlagi zbirne knjigovodske listine v izvedenem pomnilniku.

Pri taki organizaciji urejevanja in obdelovanja podatkov ni mogoce v izvedenih pomnilnikih najti podatkov o posameznih poslovnih dogodkih. Ti so razvidni le v izvirnih in v zbirnih knjigovodskih listinah. Zato iz tako organiziranih izvedenih pomnilnikov ni mogoce ob pravem casu pridobiti potrebnih racunovodskih informacij, saj so taki pomnilniki na tekocem le v trenutku urejevanja racunovodskih podatkov iz takih zbirnih knjigovodskih listin, ne pa tudi ob nastanku vsakega posameznega poslovnega dogodka. Pridobivanje racunovodskih informacij na podlagi racunovodskih podatkov o posamicnih poslovnih dogodkih pa ni mogoce drugace kot s ponovnim urejevanjem in obdelovanjem racunovodskih podatkov na podlagi izvirnih ali zbirnih knjigovodskih listin.

Sodobno zasnovan informacijski sistem je praviloma podprt z racunalnikom, katerega vhodne zmogljivosti so prakticno neomejene. Zato ni potrebno predhodno zbiranje racunovodskih podatkov o posameznih uresnicenih poslovnih dogodkih v zbirnih knjigovodskih listinah. Omogoceno je neposredno urejevanje in obdelovanje racunovodskih podatkov o vsakem posameznem poslovnem dogodku v izvedenih pomnilnikih, kar zagotavlja tekoco casovnost racunovodskih podatkov v elektronsko zasnovanih izvedenih pomnilnikih. V takem informacijskem sistemu ne potrebujemo zbirnih knjigovodskih listin.

Izvirne in izvedene racunovodske listine smo že spoznali. Izvirna listina nastane zunaj racunovodstva, izvedeno pa sestavi racunovodstvo na podlagi izvirnih racunovodskih podatkov. Sodobno zasnovan vodstveni informacijski sistem spreminja tudi pomen izvirnih in izvedenih racunovodskih listin, saj deluje na povezani osnovi.

Racunalniški programi, oblikovani na povezani osnovi, zagotavljajo pridobivanje vseh potrebnih racunovodskih informacij že na podlagi izvirnih racunovodskih podatkov, posredovanih v izvedene elektronske pomnilnike na osnovi izvirnih racunovodskih listin. Zato izvedenih racunovodskih listin, ki bi povezovale posamezne dele racunovodstva, ne potrebujemo vec. Oblikovanje razlicnih racunovodskih zbirnikov in razdelilnikov je v takem informacijskem sistemu odvecno delo, saj ga uspešno zamenja ustrezno povezana zasnova racunalniških programov. Izvedene knjigovodske listine uporabljamo le še za odpravljanje morebitnih napak v racunovodstvu.

Sodobni odlocevalni informacijski sistem vpliva tudi na vsebino posameznih knjigovodskih listin, s katerimi spremljamo najrazlicnejše stvarne oblike obratnih sredstev poslovnega sistema. Sestavni del takega sodobnega informacijskega sistema so predracunske velikosti, pomembne za upravljanje in vodenje poslovnega sistema.

Predracunske vrednosti, shranjene v elektronskih izvedenih pomnilnikih uporabljamo tudi za vrednotenje sprememb in stanj stvarnih oblik obratnih sredstev. To omogoca poenostavljeno, zgolj kolicinsko zapisovanje sprememb teh oblik sredstev poslovnega sistema v knjigovodske listine, saj jih denarno ovrednoti s pomocjo vgrajenih predracunskih vrednosti racunalnik sam.

Racunalnik pogosto odpravlja tudi klasicno racunovodsko listino, ki jo napiše za to pooblašcena oseba. Elektronska tehnicna sredstva omogocajo sprejemanje nepisanih podatkov 53

Temelji racunovodstva

Izvajanje del v racunovodstvu in racunovodske listine

 

 

o poslovnem dogodku tako, da jih snemajo le na osnovi clovekovih besed. V tem primeru je vsebina izvirne racunovodske listine posneta na ustrezno elektronsko napravo, ki omogoca zvocno, vidno ali pisno sporocanje podatkov o poslovnem dogodku. Dokazovanje podatkov o poslovnem dogodku je mogoce s poslušanjem, gledanjem ali z izpisovanjem podatkov o poslovnem dogodku na racunovodsko listino s pomocjo naprav, ki so sestavni del racunalniške opreme. Vlogo klasicne izvirne racunovodske listine v takih razmerah prevzema racunalnik s svojimi pomnilniškimi zmogljivostmi. S tem se tudi zamegljuje meja med izvirnimi in izvedenimi pomnilniki.

Vendar tudi v racunalniškem informacijskem sistemu knjigovodske listine ne izgubljajo svojega pomena. Vsi poslovni dogodki v poslovnem sistemu morajo biti dokumentirani z izvirnimi, dokazljivimi podatki, uporabljati moramo le preverjene racunalniške programe in zagotoviti rezultate obdelovanja podatkov v berljivih, crkovno-številcnih znakih. V razmerah racunalniškega zapisovanja podatkov gre le za to, da so izvirni podatki izkazani najprej le na racunalniških pomnilnikih in da so vselej racunalniško nadzorovani. Ko pride do nesoglasij, je potrebno osebno posredovanje.

V racunalniškem informacijskem sistemu narašca pomen izvršilnih (predracunskih) listin. Vse vec podatkov o poslovnih dogodkih je predvidenih in vnesenih ter predshranjenih v izvedenih pomnilnikih racunalnika na podlagi izvršilnih knjigovodskih listin.

Dokazilne knjigovodske listine v takem primeru dokazujejo le uresnicitev predracunskih velikosti o poslovnem dogodku, morebitne razlike med predracunanimi in uresnicenimi vrednostmi o poslovnem dogodku, nakazanimi v izvršilni, dokazanimi v dokazilni listini, pa posreduje racunalnik kot nadzorne racunovodske informacije v nadzornih porocilih njihovim uporabnikom.

Razvojne težnje v racunalniškem informacijskem sistemu gredo v smeri medracunalniškega izmenjavanja in zapisovanja podatkov o poslovnem dogodku. Poslovni dogodek, ki je sprožil spremembe stanj gospodarskih kategorij dveh razlicnih poslovnih sistemov, ki imata racunalniško povezani racunovodstvi, je mogoce zapisati hkrati v izvedenih pomnilnikih obeh racunovodstev na podlagi izvirne knjigovodske listine poslovnega sistema, ki je sprožil poslovni dogodek. To je medracunovodsko povezano obravnavanje racunovodskih podatkov o poslovnih dogodkih, ki sprožijo spremembe stanj gospodarskih kategorij dveh razlicnih samostojnih poslovnih sistemov, zapisani pa so na medracunovodsko povezanih izvirnih pomnilnikih. Verodostojnost vsebine take racunalniške racunovodske listine potrdimo z elektronskim podpisom.

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

1 Pojasnite razliko v razvidovanju poslovnih dogodkov med klasicnim in sodobno zasnovanim, racunalniško podprtim, informacijskim sistemom?

2 Obrazložite, pomen izvršilnih (predracunskih) listin v sodobnem racunovodstvu!

3 Kakšne so razvojne težnje v sodobnem racunalniškem informacijskem sistemu?

54

Izvajanje del v racunovodstvu in racunovodske listine

Temelji racunovodstva

 

 

3.5RACUNOVODSKI SISTEMI

Racunovodstvo lahko organiziramo tako, da sprotno obravnava podatke o spremembah in stanjih le za nekatere ekonomske kategorije ali pa sprotno obravnava podatke o spremembah in stanjih vseh ekonomske kategorije poslovnega sistema. Od takšne organiziranosti je odvisno ali vodi podjetje svoje evidence po enostavnem ali dvostavnem racunovodskem sistemu.

3.5.1 Enostavno racunovodstvo

Enostavno racunovodstvo je najstarejši organizirani racunovodski sistem. V tem sistemu zapisujemo v racunovodske listine podatke le o nekaterih poslovnih dogodkih, za katere po lastni presoji mislimo, da bi nas utegnili zanimati. V poslovnih knjigah urejujemo in obdelujemo podatke o posameznem poslovnem dogodku, ne da bi spoštovali nacelo o povezanosti ekonomskih kategorij.

V poslovnih knjigah, organiziranih v sistemu enostavnega racunovodstva zato ni mogoce najti podatkov o vseh poslovnih dogodkih dolocenega razdobja niti medsebojne povezanosti podatkov o posameznem poslovnem dogodku med razlicnimi ekonomskimi kategorijami poslovnega sistema. Ker enostavno racunovodstvo ne zajema vseh poslovnih dogodkov, na podlagi podatkov iz poslovnih knjig ni mogoce sestaviti vseh potrebnih racunovodskih porocil.

Ce nas v poslovnem sistemu zanima le spremljanje gotovine, organiziramo le blagajniški dnevnik; ce nas zanimajo zaloge materiala, bomo organizirali pomožno poslovno knjigo materiala; ce nas zanimajo terjatve do kupcev, bomo organizirali pomožno poslovno knjigo za spremljanje terjatev do kupcev.

Organizacija poslovnih knjig v sistemu enostavnem racunovodstvu temelji le na pomožnih knjigah.

Za pridobitev racunovodskih informacij o obsegu vseh sprememb in o novih poslovnih stanjih vseh gospodarskih kategorij, mora poslovni sistem popisati vsa stanja gospodarskih kategorij, s katerimi razpolaga.

Ugotovitve popisa izkaže v popisniku oz. v popisnem seznamu, racunovodskem porocilu, znacilnem za sistem enostavnega racunovodstva. Popisnik vsebuje pregled stanj vseh sredstev in obveznosti do virov sredstev v dolocenem trenutku, pri cemer kapital ugotavljamo le racunsko, kot razliko med sredstvi in dolgovi.

Temeljni poslovni izid poslovnega sistema za neko obracunsko obdobje lahko v enostavnem sistemu izracunamo kot razliko med stanjem kapitala v koncnem in v zacetnem popisniku. Za ugotavljanje poslovnega izida v enostavnem racunovodskem sistemu potrebujemo dva razlicna popisnika, sestavljena ob dveh razlicnih trenutkih.

Posebna oblika enostavnega racunovodstva je proracunsko racunovodstvo. Uporabljajo ga proracunske ustanove, najveckrat državne ustanove, ki imajo proracunske prihodke iz razlicnih z zakoni dolocenih virov za uresnicitev svojih nalog, zaradi katerih so bile ustanovljene. Pri uresnicevanju teh nalog nastajajo proracunski odhodki.

Proracunsko racunovodstvo ne ugotavlja temeljnega poslovnega izida (dobicek ali izguba), temvec proracunski presežek ali proracunski primanjkljaj. Uporablja le dve poslovni knjigi. Prva knjiga je namenjena spremljanju vseh proracunskih prihodkov in vseh proracunskih

55

Temelji racunovodstva

Izvajanje del v racunovodstvu in racunovodske listine

 

 

odhodkov, druga, pomožna knjiga, blagajniški dnevnik, pa je namenjena spremljanju vseh proracunskih prejemkov in vseh proracunskih izdatkov.

AX, d.n.o., Ptuj

ZACETNI POPISNIK na dan 01. 01. 200…

Zapored.

Vrsta gospodarske kategorije

Znesek (v €)

Å¡tevilka

podstolpec

stolpec

 

 

1

Zgradbe

 

15.000,00

 

2

Oprema

 

5.000,00

 

3

Material

 

6.000,00

 

4

Zaloga izdelkov

4.000,00

 

5

Terjatve do kupcev

3.000,00

 

I

Sredstva

 

 

33.000,00

6

Obveznosti do dobaviteljev

2.000,00

 

7

Prejeta posojila

8.000,00

 

II

Dolgovi

 

 

10.000,00

III

Povzetek

 

 

 

 

Sredstva

 

 

33.000,00

 

Dolgovi

 

 

- 10.000,00

 

Kapital

 

 

23.000,00

 

Obveznosti do virov sredstev

 

33.000,00

 

 

Slika 18: Zacetni popisnik

 

 

 

AX, d.n.o., Ptuj

KONCNI POPISNIK na dan 31. 12. 200…

Zapored.

Vrsta gospodarske kategorije

Znesek (v €)

Å¡tevilka

podstolpec

stolpec

 

 

1

Zgradbe

 

15.000,00

 

2

Oprema

 

8.000,00

 

3

Material

 

4.000,00

 

4

Zaloga izdelkov

6.000,00

 

5

Terjatve do kupcev

2.000,00

 

I

Sredstva

 

 

35.000,00

6

Obveznosti do dobaviteljev

1.000,00

 

7

Prejeta posojila

5.000,00

 

II

Dolgovi

 

 

6.000,00

III

Povzetek

 

 

 

 

Sredstva

 

 

35.000,00

 

Dolgovi

 

 

- 6.000,00

 

Kapital

 

 

29.000,00

 

Obveznosti do virov sredstev

 

35.000,00

 

Dobicek (razlika v kapitalu)

 

6.000,00

Slika 19: Koncni popisnik

Konti v poslovni knjigi proracunskih prihodkov in odhodkov so zasnovani tako, da je možno spremljati s proracunom odobrene in uresnicene proracunske prihodke in s proracunom odobrene in uresnicene proracunske odhodke. Tako je zagotovljen vpogled v uresnicevanje predracunanih proracunskih prihodkov in odhodkov.

Racunovodske informacije o proracunskih prihodkih in odhodkih so v odobrenem znesku izkazane v sprejetem proracunu, uresniceni zneski pa v obracunu proracuna ob koncu obdobja, na katerega se je sprejeti proracun nanašal.

Razvitejša oblika proracunskega racunovodstva je stopenjsko racunovodstvo, ki je uporabno tako v proracunskih ustanovah kakor v poslovnih sistemih. Stopenjsko racunovodstvo se

56

Izvajanje del v racunovodstvu in racunovodske listine

Temelji racunovodstva

 

 

imenuje, ker si racunovodska opravila od odobrenega proracuna do njegovega uresnicevanja sledijo v stopnjah: odobritev, razpolaganje, obveznost, terjatev, placilo.

Danes se tudi v proracunskem racunovodstvu vse bolj uporablja dvostavno knjigovodstvo, posebej ker država zagotavlja racunalniško vodenje racunovodstva.

3.5.2 Dvostavno racunovodstvo

Za spremljanje vseh sprememb in stanj gospodarskih kategorij v poslovnem sistemu moramo zbiranje podatkov o poslovnih dogodkih ter njihovega urejevanja in obdelovanja v poslovnih knjigah organizirati po sistemu dvostavnega racunovodstva.

V racunovodstvu moramo zagotoviti spremljanje vseh sprememb vseh gospodarskih kategorij v poslovnem sistemu, tako da zagotovimo zapis njihovih podatkov v racunovodske listine. Podatke o posameznem poslovnem dogodku urejujemo in obdelujemo v dvostavnem racunovodstvu vselej povezano, ce pa tako narekujejo informacijske potrebe, jih v posameznih pomožnih knjigah še razclenjujemo.

V temeljnih poslovnih knjigah v knjigovodstvu urejujemo podatke o vsakem poslovnem dogodku na podlagi knjigovodskih listin na povezani osnovi, torej tako, da spoštujemo nacelo povezanega spreminjanja gospodarskih kategorij. Za pridobivanje podrobnejših informacij v pomožnih knjigah pa podatke zapisujemo še enkrat, vendar le enostavno.

Temeljni poslovni knjigi nam zagotavljata pridobivanje zgošcenih racunovodskih podatkov in informacij, pomožne knjige pa pridobivanje podrobnih racunovodskih podatkov in informacij, o spremembah in stanjih gospodarskih kategorij v poslovnem sistemu. Stopnja podrobnosti podatkov in informacij v pomožnih knjigah pa je odvisna od zahtev notranjih uporabnikov informacij.

Urejene in obdelane podatke racunovodske podatkov o vseh spremembah in vseh stanjih gospodarskih kategorij v poslovnem sistemu, zbrane v temeljnih poslovnih knjigah, izkažemo v temeljnih racunovodskih porocilih: v bilanci stanja, izkazu poslovnega izida, izkazu denarnih tokov in v izkazu gibanja kapitala.

Ce notranji uporabniki potrebujejo podrobnejše racunovodske informacije, sestavimo še druga podrobnejša racunovodska porocila na osnovi podatkov zbranih, urejenih in obdelanih v pomožnih poslovnih knjigah.

Dvostavno racunovodstvo je najpopolnejši sistem za spremljanje sprememb in stanj gospodarskih kategorij v poslovnem sistemu, temeljec na nacelu povezanosti gospodarskih kategorij. Zato je dvostavno racunovodstvo v vecini držav uzakonjeni, predpisani nacin organiziranja racunovodstva za poslovne sisteme.

Razvile so se razlicne oblike dvostavnega racunovodstva, ki so vecinoma poimenovane po državi, v kateri so se razvile:

•stara italijanska oblika je najstarejša in zasnovana na vezanih poslovnih dogodkih in analiticnih kontih; razclenjuje se kar glavna knjiga, zato ne pozna pomožnih knjig;

•nova italijanska oblika, ki jo je zahtevalo vse bolj razvejano gospodarjenje in velikost poslovnih sistemov, predstavlja razširjeno staro italijansko obliko; loci že analiticne in sinteticne konte, pozna pa tudi dnevnik, glavno knjigo in pomožne knjige;

57

Temelji racunovodstva

Izvajanje del v racunovodstvu in racunovodske listine

 

 

•nemška oblika uporablja poleg dnevnika, glavne knjige in pomožnih knjig še zbirno knjigo, da bi zmanjšala število vknjižb v glavni knjigi;

•francoska oblika uporablja poleg dnevnika, glavne knjige in pomožnih knjig še vecje število dnevnikov za vsako pomembnejše podrocje;

•angleška oblika je podobna francoski, le da uporablja samo posamezne dnevnike, ne pa dnevnika kot temeljno poslovno knjigo;

•ameriška oblika je v eni sami vezani knjigi, ki združuje dnevnik in glavno knjigo;

•druge oblike, kot so logismografija, staturografija, rusko ali tristavno racunovodstvo.

Kako knjižimo v dvostavnem racunovodstvu, bomo spoznali v naslednjih poglavjh. Primerjavo enostavnega in dvostavnega racunovodstva lahko prikažemo tudi tabelaricno.

Zap.

 

Racunovodski sistem

Dejavnost

Enostavno

Dvostavno

Å¡tev.

 

racunovodstvo

racunovodstvo

 

 

1

Knjiženje poslovnih dogodkov

nekatere

vse

 

 

 

 

2

Tehnika knjiženja

enostavna

dvostavna, enostavna

 

 

 

 

 

 

pomožne poslovne

temeljni poslovni knjigi

3

Organizacija poslovnih knjig

pomožne poslovne

knjige

 

 

knjige

 

 

 

 

 

 

bilanca stanja

4

Temeljna racunovodska

popisnik

bilanca poslovnega izida

 

porocila

 

bilanca financnega izida

 

 

 

izkaz gibanja kapitala

Slika 20: Primerjava enostavnega in dvostavnega racunovodstva

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

1 Pojasnite razlike med enostavnem in dvostavnim racunovodskim sistemom!

2 Obrazložite vloga popisnika v enostavnem racunovodstvu!

3 Katere so znacilnosti dvostavnega racunovodskega sistema?

4 Pojasnite, kdo in kako vodi proracunsko racunovodstvo!

58

Izvajanje del v racunovodstvu in racunovodske listine

Temelji racunovodstva

 

 

POVZETEK POGLAVJA

V tem poglavju smo spoznali:

•postopke zbiranja in urejanja podatkov ter oblikovanja informacij,

•potek dela v racunovodstvu,

•opredelitev, vsebino in vrste racunovodskih listin

(izvirne in izvedene listine ter notranje in zunanje racunovodske listine),

•oblikovanje, oznacevanje in preverjanje racunovodskih listin,

•knjiženje, shranjevanje in varovanje racunovodskih listin,

•opredelitev, vsebino in vrste poslovnih knjigah,

•temeljni (glavna knjiga in dnevnik glavne knjige) ter pomožne poslovne knjige knjižiti vanje,

•racunalniško podporo racunovodstvu in njene prednosti,

•enostavni in dvostavni racunovodski sistem ter razlike med njima.

Za poglobitev znanja iz tega poglavja priporocamo tudi naslednjo literaturo:

Kolaric, B., in Gerecnik, A. Racunovodstvo 1. Ljubljana: DZS, 2004.

Melavc D., in Milost, F. Racunovodstvo. Koper: Fakulteta za management Koper, 2003. Turk I., Kavcic, S., in Koželj, S. Stroškovno racunovodstvo. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo, 2005.

59

Temelji racunovodstva

Sredstva in obveznosti do virov sredstev

 

 

4SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Namen tega poglavja je, da študenti kot bodoci zaposleni in strokovnjaki v racunovodstvu spoznajo osnovni ekonomski kategoriji v poslovanju podjetja: sredstva in obveznosti do virov sredstev, kar jim bo osnova za boljše razumevanje in opravljanje njihovega dela.

Ko boste preštudirali to poglavje, boste:

•poznali prvine poslovnega procesa,

•razumeli, kaj je premoženje podjetja in kaj ga sestavlja,

•locili lastniško-pravni, ekonomski in racunovodski vidik premoženja podjetja,

•poznali opredelitev in oblike sredstev,

•poznali opredelitev in oblike obveznosti do virov sredstev,

•vedeli, kaj je aktiva in kaj pasiva v premoženju podjetja,

•znali ugotoviti velikost lastniškega kapitala.

4.1PRVINE POSLOVNEGA PROCESA

Podjetje za poslovanje potrebuje prvine, s katerimi izvaja poslovni in delovni proces. V vsakem podjetju potekata poslovni in delovni proces, ki ga omogocajo zaposleni, tuje storitve in sredstva podjetja. Sredstva podjetja sestavljajo delovna sredstva (zgradbe, zemljišca, oprema itd.) in predmeti dela (zaloge surovin, materiala, goriva itd.) ter denar in pravice.

Sredstva, ki jih podjetje uporablja pri izvajanju svoje dejavnosti ali pa jih vlaga v druge dobickonosne dejavnosti, so premoženje podjetja.

Sredstva so v denarni merski enoti izražena vrednost stvari, pravic in denarja, s katerimi premoženjsko-pravno razpolaga podjetje in od njih pricakuje gospodarsko korist. Ce sredstva oznacimo kot premoženje, poudarimo njihov lastniško-pravni vidik: premoženje je, kar kdo ima oz. kar je v njegovi lasti.

Z ekonomskega vidika je premoženje vrednost vseh sredstev in naložb, ki jih podjetje uporablja, v racunovodstvu pa imenujemo vrednost sredstev in naložb cisto premoženje oz. aktiva podjetja.

V knjigovodstvu pod pojmom aktiva razumemo levo stran bilance stanja, ki prikazuje vrednostne podatke o sredstvih podjetja.

V cigavi lasti je podjetje, nam povedo obveznosti do virov sredstev oz. pasiva podjetja.

V knjigovodstvu pod pojmom pasiva razumemo desno stran bilance stanja, ki prikazuje vrednostne podatke o obveznostih do virov sredstev.

AKTIVA = VREDNOST PREMOŽENJA PODJETJA

PASIVA = VREDNOST OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Slika 21: Aktiva in pasiva v poslovnem sistemu

60

Sredstva in obveznosti do virov sredstev

Temelji racunovodstva

 

 

4.2SREDSTVA PODJETJA

Sredstva v podjetju se pojavljajo v razlicnih oblikah:

•denarna sredstva,

•obracunska sredstva (terjatve),

•opredmetena (stvarna, materialna) sredstva,

•neopredmetena (nematerialna) sredstva,

•financne naložbe.

Glede na hitrost preoblikovanja sredstva delimo na:

•osnovna sredstva – stvari in pravice, ki v poslovnem procesu postopno prenašajo svojo vrednost na poslovne ucinke v obdobju daljšem od leta dni,

•obratna sredstva – stvari, pravice in denar, ki se v poslovnem procesu porabijo, prehajajo iz ene pojavne oblike v drugo v obdobju krajšem od leta dni,

•financne naložbe – v kapital drugih podjetij, dana posojila, pologi in varšcine ter naložbe v lastne delnice.

Po nacinu in dobi uporabljanja sredstva delimo na:

•dolgorocna sredstva se uporabljajo vec kot leto dni, so vecje vrednosti (nad 500,00 €), med uporabo ohranjajo obliko in izgubljajo vrednost (postopek amortizacije) – so lahko osnovna sredstva, dolgorocne financne naložbe in poslovne terjatve; dolgorocna sredstva brez dolgorocnih poslovnih terjatev so stalna sredstva;

•kratkorocna sredstva se uporabljajo do leto dni, so manjše vrednosti, med porabo spreminjajo obliko, njihova vrednost pa prehaja v poslovne ucinke – so lahko obratna sredstva in financne naložbe; ce kratkorocnim sredstvom dodamo dolgorocne poslovne terjatve, dobimo gibljiva sredstva.

4.2.1 Denarna sredstva

Denar je zakonsko placilno sredstvo, ki je posrednik pri menjavi poslovnih ucinkov v razmerah blagovnega gospodarstva, trga in delitve dela (SRS 7.1).

Med denarna sredstva sodijo:

•gotovina – bankovci in novci (kovanci) ter prejeti ceki v blagajni;

•knjižni denar – dobroimetje na racunih pri bankah in drugih financnih institucijah, ki se lahko uporablja za placevanje;

•denar na poti – iz blagajne na racune, kjer še ni vpisan;

•denarni ustrezniki:

o hitro unovcljive naložbe v znanem znesku in brez tveganja, o depoziti in vloge v bankah do treh mesecev zapadlosti,

o takoj unovcljivi dolžniški vrednostni papirji – obveznice, blagajniški zapisi.

Izdani ceki niso denar, ampak odbitna postavka denarja. Prav tako med denarna sredstva ne spadajo vrednotnice (znamke, kolki, boni, ipd.), ki so kratkorocno odloženi stroški (kratkorocne aktivne casovne razmejitve).

4.2.2 Terjatve

Terjatve so na premoženjsko-pravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati od dolocene fizicne ali pravne osebe placilo dolga, dobavo stvari ali izvršitev storitev (SRS 5.1.).

Poslovne terjatve podjetja so obracunska sredstva, ki nastajajo kot:

61

Temelji racunovodstva

Sredstva in obveznosti do virov sredstev

 

 

•terjatve do kupcev – za prodane poslovne ucinke ter za druga prodana ali v financni najem dana sredstva podjetja,

•terjatve do dobaviteljev – dani predujmi za prvine poslovnega procesa ter dana preplacila in varšcine,

•terjatve do zaposlenih – dani predujmi in odškodninske obremenitve,

•terjatve do države – za vstopni davek na dodano vrednost in odloženi davek,

•terjatve do uporabnikov financnih naložb:

o obresti za dane blagovne kredite in potrošniška posojila, o obresti in dividende za kupljene vrednostne papirje,

•terjatve do lastnikov – za nevplacani zapadli vpisani kapital in pokrivanje izgube.

4.2.3 Opredmetena sredstva

Opredmetena sredstva so stvari v lasti ali v financnem najemu, ki jih podjetje uporablja pri ustvarjanju proizvodov, preprodaji blaga ali opravljanju storitev oz. dajanju v najem ali za pisarniške namene (SRS 1.1).

Opredmetena sredstva so:

•dolgorocna – zemljišca, zgradbe, proizvajalna oprema, druga oprema, biološka sredstva in drobni inventar,

•kratkorocna (gibljiva) – zaloge surovin in materiala, nedokoncane proizvodnje, polizdelkov, proizvodov, blaga in drobnega inventarja v skladišcu in na poti.

4.2.4 Neopredmetena sredstva

Neopredmeteno sredstvo je razpoznavno nedenarno sredstvo, ki je praviloma dolgorocno in fizicno ne obstaja (SRS 2.1).

Neopredmetena sredstva zajemajo:

•dolgorocno odloženi stroški razvijanja,

•usredstvene stroške naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva,

•naložbe v pridobljene pravice do industrijske lastnine – v koncesije, patente, licence, blagovne znamke in podobne pravice,

•dobro ime prevzetega podjetja – presežek nabavne vrednosti nad pošteno,

•dolgorocne aktivne casovne razmejitve – dolgorocno odloženi stroški.

4.2.5 Financne naložbe

Financne naložbe so sestavni del financnih inštrumentov podjetja in so financna sredstva, ki jih ima podjetje, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, povecevalo svoje financne prihodke (SRS 3.1).

Financne naložbe zajemajo:

•naložbe v kapital drugih podjetij – v kapitalske inštrumente (delnice in deleži),

•naložbe v financne dolgove drugih podjetij, države in drugih izdajateljev – dana posojila, kupljene obveznice.

Med financne naložbe ne sodijo poslovne terjatve, razen tistih, ki so v posesti za trgovanje (npr. prejete menice).

62

Sredstva in obveznosti do virov sredstev

Temelji racunovodstva

 

 

4.2.6 Dolgorocna in stalna sredstva

Stalna sredstva so širši pojem od osnovnih sredstev, saj ta ne vsebujejo dolgorocnih financnih naložb, obenem pa so stalna sredstva ožji pojem od dolgorocnih sredstev, saj ne zajemajo dolgorocnih poslovnih terjatev, ki spadajo h gibljivim sredstvom.

Med stalna sredstva spadajo:

•opredmetena osnovna sredstva – nepremicnine (zemljišca in zgradbe), oprema, biološka sredstva (vecletni nasadi, osnovna creda), osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi in predujmi zanje, nadomestni deli, popravek vrednosti osnovnih sredstev;

•neopredmetena dolgorocna sredstva – dolgorocno odloženi (vracunljivi) stroški organizacije in razvijanja, dobro ime, materialne pravice – patenti, licence, koncesije, blagovne znamke in dolgorocne aktivne casovne razmejitve;

•dolgorocne financne naložbe – v delnice in deleže lastnega ali drugih podjetij (ne za prodajo), dolgorocno dana posojila in krediti, dolgorocni depoziti.

4.2.7 Kratkorocna in gibljiva sredstva

Gibljiva sredstva so širši pojem od kratkorocnih sredstev, saj vsebujejo poleg zalog, kratkorocnih terjatev in financnih naložb, denarnih sredstev ter aktivnih casovnih razmejitev tudi dolgorocne poslovne terjatve.

Ekonomsko gledano so gibljiva sredstva obratna sredstva, saj neprestano spreminjajo svojo obliko, kar prikazuje slika 4.2. Razlika med njimi je ta, da obratna sredstva ne vsebujejo kratkorocnih in dolgorocnih financnih naložb.

 

 

 

 

SUROVINE

 

 

 

 

 

MATERIAL

 

 

 

 

 

POLIZDELKI in DELI

 

 

nabava

 

BLAGO

 

proizvodnja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

IZDELKI

 

 

 

 

 

 

 

DENAR

 

TRGOVINA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

placilo

 

 

 

prodaja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

TERJATVE DO KUPCEV

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slika 22: Spreminjanje oblike gibljivih sredstev

Od hitrosti obracanja gibljivih sredstev je odvisno, koliko teh sredstev potrebuje podjetje za nemoteno poslovanje. Cim vecja je hitrost obracanja, tem manj obratnih sredstev potrebuje podjetje.

Med gibljiva sredstva spadajo:

•zaloge – surovin, materiala, delov, polizdelkov, nedokoncane proizvodnje, izdelkov, blaga in drobnega inventarja;

63

Temelji racunovodstva

Sredstva in obveznosti do virov sredstev

 

 

•kratkorocne in dolgorocne poslovne terjatve – do kupcev, iz obresti in dividend, iz danih blagovnih kreditov, predujmov in varšcin, iz poslovanja za tuj racun (do izvoznikov, iz komisijske in konsignacijske prodaje);

•kratkorocne financne naložbe – delnice in deleži podjetij ter drugi vrednostni papirji kupljeni za prodajo, dana kratkorocna posojila;

•denar – gotovina v blagajni, sredstva na racunih in depoziti, prejeti ceki.

Primer 3:

Ugotovite, kam spadajo spodaj našteta sredstva podjetja Luna d.o.o. (med denarna, obracunska, opredmetena, neopredmetena sredstva ali med financne naložbe oziroma med

 

stalna ali gibljiva sredstva):

 

 

 

 

-

dobro ime,

-

dolgorocno dano posojilo,

-

drobni inventar,

 

-

zaloga materiala,

-

dane kratkorocne varšcine,

-

biološka sredstva,

 

-

nedokoncane storitve,

- kratkorocno dani blagovni kredit,

-

prejeti ceki.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

 

 

 

1

Pojasnite, katere prvine omogocajo poslovni in delovni proces v

 

 

 

 

podjetju!

 

 

 

 

 

2

Obrazložite, kaj sestavlja premoženje podjetja!

 

 

 

3

Kaj razumete pod pojmoma »aktiva« in »pasiva« podjetja?

 

 

 

4

Pojasnite lastnosti in naštejte oblike:

 

 

 

 

 

a) denarnih sredstev,

e) financnih naložb,

 

 

 

 

b) obracunskih sredstev,

f) stalnih sredstev,

 

 

 

 

c) opredmetenih sredstev,

g) gibljivih sredstev.

 

 

 

 

d) neopredmetenih sredstev,

 

 

4.3VIRI SREDSTEV

Viri sredstev nam povedo, od katerih pravnih ali fizicnih oseb je podjetje pridobilo sredstva in kakšne obveznosti za podjetje ti viri predstavljajo.

Viri sredstev so pravne in fizicne osebe, od katerih organizacija pridobi sredstva:

•lastniki – vložijo svoja sredstva v podjetje,

•podjetje samo – z ustvarjeno akumulacijo, ki je nerazdeljeni del dobicka,

•banke in druge financne organizacije – s podjetju danimi posojili in krediti,

•dobavitelji – z neporavnanimi terjatvami do podjetja,

•kupci – s predplacili za še ne dobavljene izdelke, blago ali storitve podjetja,

•zaposleni – z neizplacanimi placami in bonitetami,

•država – z neplacanimi davki in prispevki, ki jih dolguje podjetje.

Vrednost sredstev je vedno enaka vrednosti obveznosti do virov sredstev.

Obveznosti do virov sredstev (pasiva) so vselej sestavljene iz lastniškega kapitala (lastni vir) in dolgov podjetja (tuji viri), in ker je vrednost aktiva enaka vrednosti pasive, velja, da je lastniški kapital razlika med vrednostjo sredstev in vrednostjo dolgov.

64

Sredstva in obveznosti do virov sredstev

Temelji racunovodstva

 

 

LASTNIŠKI KAPITAL = AKTIVA – DOLGOVI

Slika 23: Lastniški kapital

Viri sredstev so obveznosti v razlicnih oblikah:

•Celotni kapital podjetja je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v placilo, ce podjetje preneha delovati (SRS 8.1.). Kapital sestavljajo:

o vpoklicani kapital – v znesku (nominalno) dolocen v statutu, vplacan ob ustanovitvi podjetja (delniški kapital, kapital z deleži ali kapitalska vloga);

o kapitalske rezerve – zneski, ki jih podjetje pridobi iz vplacil, ko delnice ali deleži pri prvi prodaji dosežejo višjo vrednost od nominalne; zneski od odtujitve lastnih delnic ali obveznic in druga (kasnejša) vplacila družbenikov na podlagi statuta;

o rezerve iz dobicka – namensko zadržan del cistega dobicka za zakonske in statutarne rezerve, za sklad lastnih delnic, za poravnavo pricakovanih izgub;

o preneseni cisti dobicek ali izguba iz prejšnjih let – nerazdeljeni ostanek cistega dobicka, ki ni opredeljen kot rezerva; neporavnana izguba zmanjšuje celotni kapital;

o prehodno še ne razdeljeni cisti dobicek ali še ne poravnana izguba poslovnega leta; o presežek iz prevrednotenja – povecanje knjigovodske vrednosti sredstev po modelu

prevrednotenja; nastane lahko v zvezi z opredmetenimi osnovnimi ali neopredmetenimi sredstvi ter v zvezi z dolgorocnimi ali kratkorocnimi financnimi naložbami.

•Rezervacije in dolgorocne pasivne casovne razmejitve.

o rezervacije oblikujemo za sedanje obveze, za katere pricakujemo poravnavo v obdobju, ki ni natancno doloceno (cez vec kot leto dni); spadajo med dolgove v širšem pomenu besede; namen rezervacij je v obliki vnaprej vracunanih stroškov oz. odhodkov zbrati zneske za njihovo pokritje v prihodnosti (za reorganizacijo, za pricakovane izgube iz kocljivih pogodb, za pokojnine, za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi);

o med dolgorocnimi pasivnimi casovnimi razmejitvami izkazujemo odložene prihodke, ki bodo predvidene odhodke pokrili v obdobju, daljšem od leta dni; sem spadajo tudi državne podpore in donacije za osnovna sredstva oz. pokrivanje dolocenih stroškov (amortizacija) in se porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke.

•Dolgorocni dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi z financiranjem lastnih sredstev, ki jih mora podjetje vrniti oz. poravnati (praviloma z denarjem) v roku, daljšem od enega leta (SRS 9.1.):

o dolgorocne financne obveznosti so dobljena dolgorocna posojila na podlagi posojilnih pogodb, dobljene vloge in dolgovi iz financnega najema ter izdani dolgorocni dolžniški vrednostni papirji (menice, obveznice);

o dolgorocne poslovne obveznosti so dolgorocni dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali storitve in obveznosti iz prejetih dolgorocnih varšcin kupcev.

•Kratkorocni dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi z financiranjem lastnih sredstev, ki jih mora podjetje vrniti oz. poravnati (praviloma z denarjem) najkasneje v letu dni (SRS 11.1.):

o kratkorocne financne obveznosti so kratkorocno pridobljena posojila in kratkorocno izdani vrednostni papirji razen cekov (obveznice in menice, ki jih izdamo z namenom unovcenja v manj kot enem letu);

65

Temelji racunovodstva

Sredstva in obveznosti do virov sredstev

 

 

o kratkorocne poslovne obveznosti so obveznosti do dobaviteljev, do zaposlenih, iz prejetih predujmov in varšcin, do države in financnih organizacij, iz poslovanja na tuj racun

Primer 4:

Ugotovite, kam spadajo spodaj naštete obveznosti do virov sredstev podjetja Luna d.o.o. (med kapital, rezervacije, dolgorocne ali kratkorocne obveznosti):

-

prejeti kratkorocni predujmi,

-

zakonske rezerve,

-

dolgorocne menicne obveznosti,

-

obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev,

-

rezervacije za dana jamstva,

-

cista izguba poslovnega leta.

Primer 5:

Ugotovite, kolikšen je lastniški kapital podjetja Luna d.o.o., ce ima naslednja sredstva in obveznosti do virov sredstev (v EUR):

-dobro ime …………….. 6.000,00, - prejeti kratkorocni predujmi .…. 300,00,

-zaloga materiala ….…… 500,00, - obveznosti do dobaviteljev …... 2.000,00,

-izdani ceki ………….…… 300,00, - oprema …………..…………..… 7.000,00.

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

1 Pojasnite pomen virov sredstev za podjetje!

2 Obrazložite, kdo vse je lahko vir sredstev za podjetje!

3 Katere obveznosti do virov sredstev se lahko pojavljajo v podjetju?

4 Pojasnite izracun lastniškega kapitala podjetja!

5 Kako je lahko sestavljen kapital podjetja?

6Premislite, kdaj je za podjetje primernejše dolgorocno in kdaj kratkorocno zadolževanje!

POVZETEK POGLAVJA

V tem poglavju smo spoznali:

•prvine poslovnega procesa: delovna sila, delovna sredstva, predmeti dela in tuje storitve,

•premoženje podjetja – to so sredstva, ki jih podjetje uporablja pri izvajanju svoje dejavnosti ali pa jih vlaga v druge dobickonosne dejavnosti,

•lastniško-pravni, ekonomski in racunovodski vidik premoženja podjetja, po katerem je vrednost sredstev in naložb cisto premoženje oz. aktiva podjetja,

•delitev sredstev na:

a)denarna, obracunska, opredmetena in neopredmetena sredstva ter financne naložbe,

b)osnovna in obratna sredstva ter financne naložbe,

c)dolgorocna in kratkorocna sredstva,

d)stalna in gibljiva sredstva,

•vire sredstev: lastniki, podjetje samo, financne organizacije, dobavitelji, kupci, zaposleni in država,

•oblike obveznosti do virov sredstev (pasiva v premoženju): kapital, rezervacije, dolgorocni in kratkorocni dolgovi,

•kako ugotoviti velikost lastniškega kapitala.

66

Sredstva in obveznosti do virov sredstev

Temelji racunovodstva

 

 

Za poglobitev znanja tega poglavja priporocamo Å¡e naslednjo literaturo:

Melavc, D., in Milost F. Racunovodstvo. Koper: Fakulteta za management Koper, 2003. Mlinaric, B. Osnove racunovodstva. Murska Sobota: Ekonomska šola Murska Sobota. Višja strokovna šola, 2007.

Kontni nacrt in ponazoritve knjiženj za gospodarske družbe in zadruge. Ljubljana: ZRFRS, 2006.

67

Temelji racunovodstva

Bilanca stanja

 

 

5BILANCA STANJA

Namen tega poglavja je, da študenti spoznajo temeljno in najstarejšo obliko racunovodskega porocila, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev v nekem trenutku – bilanco stanja. Poznavanje in razumevanje pravil in nacel sestavljanja bilance stanja jim bo olajšalo njihovo bodoce delo.

Ko boste preštudirali to poglavje, boste:

•poznali popis premoženja kot osnovo za sestavljanje bilance stanja,

•znali sestaviti bilanco ali izkaz stanja kot temeljni racunovodski izkaz, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev v dolocenem trenutku,

•poznali oblike bilance stanja, ki so lahko dvostranska vzporedna ali enostranska zaporedna bilanca stanja ali stopenjski izkaz stanja,

•poznali in znali uporabiti bilancna nacela in pravila,

•glede na cas sestavljanja locili redne in izredne bilance stanja,

•poznali in znali uporabiti bilancne spremembe v štirih osnovnih razlicicah.

5.1 POPIS PREMOŽENJA

Da bi poslovni sistem ugotovil natancno stanje svojih sredstev in obveznosti, potrebuje dejanske podatke o njihovih stanjih, te pa pridobi s popisom oz. inventuro premoženja.

Podatke, pridobljene s popisom premoženja, uporabi poslovni sistem za izdelavo bilance stanja, ki je zgodovinsko najstarejši temeljni izkaz dvostavnega racunovodstva in prikazuje stanje sredstev in stanje obveznosti do virov podjetja v dolocenem trenutku.

Popis premoženja poteka komisijsko. Komisija, sestavljena iz treh zaposlenih, ugotovi stanje na mestu nastanka poslovnih dogodkov (zaloge popiše v skladišcih, stroje v proizvodnji, terjatve do kupcev v knjigovodstvu kupcev, obveznosti do dobaviteljev v knjigovodstvu dobaviteljev).

Ugotovljene podatke (s preštevanjem, tehtanjem, razvršcanjem ali iz dokumentov) zapiše komisija v posebne obrazce – popisne liste, ki izkazujejo dejanske kolicinske ali vrednostne podatke.

Podatke iz popisa komisija primerja s knjigovodskim stanjem.

Ce pride do razlik med dejanskim in knjigovodskim stanjem – presežkov ali primanjkljajev, komisija ugotavlja njihove vzroke in predlaga ukrepe za njihovo odpravo.

Komisija zmeraj prilagodi knjigovodsko stanje dejanskemu!

Dejansko stanje sredstev je lahko:

•vecje od knjigovodskega; tedaj ima podjetje inventurni presežek oz. višek;

•manjše kot knjigovodsko; to pomeni inventurni primanjkljaj oz. manko.

68

Bilanca stanja Temelji racunovodstva

 

 

POPISNI LIST Å¡t. 1 Oddelek: PRODAJALNA 3

Podjetje: KLASEK, d.d

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zap.

 

Vrsta sredstev

Dejansko

Knjigovod-

Odstopanje

Predlogi komisije

 

 

Å¡tev.

 

stanje

sko stanje

+ / -

 

 

 

 

 

 

 

1

 

police

15

13

+2

vpis v evidenco

 

2

 

hladilne omare

10

10

0

 

 

 

3

 

hladilne skrinje

9

10

-1

odpis

 

4

 

blagajna

1

1

0

 

 

 

5

 

ozvocenje

1

1

0

 

 

 

6

 

telefon

2

1

+1

vpis v evidenco

 

7

 

steklene omare

8

7

-1

v breme delavca

 

8

 

garderobne omare

5

5

0

 

 

 

9

 

rocni vilicar

2

2

0

 

 

 

10

 

nakupovalni vozicki

15

13

-2

odpis

 

11

 

tehtnice

2

2

0

 

 

 

12

 

vrata

3

3

0

 

 

 

13

 

okna / okenska stekla

5

4

+1

prezidava

 

14

 

svetila / luci

6

6

0

 

 

 

15

 

radiatorji

4

3

+1

prezidava

 

16

 

mesoreznice / kruhoreznice

2

2

0

 

 

 

17

 

popis koncan z zap. Å¡tev. 16

 

 

 

 

 

 

18

 

 

 

 

 

 

 

 

19

 

 

 

 

 

 

 

 

20

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Popis opravljen dne 28. 12. 2008

 

 

 

 

 

 

 

Popis

sprejel:

 

Popis opravila komisija:

 

 

vodja racunovodstva podjetja:

 

poslovodkinja: Jana Peš

 

 

 

 

Maks Minic

M.P.

delavec v racunovodstvu: Peter Urh

 

 

 

 

 

 

trgovka – prodajalka: Maja Puh

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slika 24: Popisni list pri inventuri

Pri obveznostih je obratno: podjetje ima primanjkljaj, ko je dejansko stanje višje od knjigovodskega in višek, ko je dejansko stanje nižje od knjigovodskega.

Za vsak primanjkljaj mora komisija najti njegov vzrok oz. odgovorno osebo.

Rezultat opravljenega popisa je popisni oz. inventurni elaborat, ki vsebuje seznam premoženja, vse popisne liste ter predloge komisije za odpravo popisnih razlik.

Po Zakonu o gospodarskih družbah je podjetje dolžno popisati premoženje vsaj enkrat v obracunskem obdobju (letno) in ob vseh izrednih dogodkih (vlomi, kraje, primopredaje poslov, naravne katastrofe, poneverbe dokumentov, prevzem ali stecaj podjetja)

Primer 6:

Razdelite se v skupine po tri študente in opravite popis premoženja v predavalnici, ce imate naslednje podatke o knjigovodskem stanju premoženja:16 klopi, 32 stolov, 1 tabla, 1 projekcijsko platno, 1 osebni racunalnik in 1 projektor!

69

 

Temelji racunovodstva

Bilanca stanja

 

 

 

 

 

 

 

 

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

 

 

1

Pojasnite, kako poslovni sistem ugotavlja stanje svojih sredstev in

 

 

 

obveznosti!

 

 

2

Obrazložite namen, potek in obdelavo podatkov inventure!

 

 

3

Pojasnite, kakšne so lahko posledice popisa premoženja za poslovni

 

 

 

sistem in za zaposlene!

5.2BILANCA STANJA

Bilanca ali izkaz stanja je temeljni racunovodski izkaz, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev v dolocenem trenutku (na dolocen dan).

Bilanca prikazuje dve medsebojno vrednostno uravnoteženi strani premoženja (bilancirati pomeni ohranjati ravnotežje).

Aktiva prikazuje vrednost vseh sredstev, pasiva pa vrednost vseh obveznosti do virov sredstev.

Temeljno nacelo bilance stanja je bilancno ravnotežje, kar pomeni, da je vrednost vseh sredstev podjetja vedno enaka vrednosti obveznosti do virov sredstev, saj ima vsako sredstvo lastnika, do katerega nastane obveznost podjetja s pridobitvijo sredstva.

BILANCNO RAVNOTEŽJE

AP

bilancno ravnotežje: aktiva=pasiva

Slika 25: Bilancno ravnotežje

5.2.1Oblike bilance stanja

Poznamo vec oblik bilance stanja:

•dvostranska vzporedna bilanca stanja, kjer je aktiva izkazana na levi strani bilance, pasiva pa na desni strani,

•enostranska zaporedna bilanca stanja, kjer je najprej izkazana aktiva (sredstva), nato pa pasiva (obveznosti do virov sredstev),

•stopenjski izkaz stanja, kjer najdemo informacije o gibanju kratkorocnih sredstev in o cistih kratkorocnih sredstvih, financiranih iz dolgorocnih obveznosti do virov sredstev; financiranje kratkorocnih sredstev z dolgorocnim vracanjem lahko na daljši rok ogrozi financno stabilnost poslovnega sistema.

70

 

 

Bilanca stanja

 

 

 

 

Temelji racunovodstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

aktiva

 

BILANCA STANJA na dan ………………….

 

 

pasiva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Bilancna postavka

zne-

 

Bilancna postavka

zne-

 

 

 

 

sek

 

sek

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A DOLGOROCNA SREDSTVA

 

A KAPITAL

 

 

 

 

 

 

 

I.

Neopredmetena sredstva

 

I.

Osnovni (vpoklicani) kapital

 

 

 

 

II.

Opredmetena osnovna sredstva

 

II.

Druge sestavine kapitala

 

 

III.

Dolgorocne financne naložbe

 

B REZERVACIJE

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

B KRATKOROCNA SREDSTVA

 

C FINANCNE IN POSLOVNE

 

 

 

 

I.

Zaloge

 

 

 

 

 

 

OBVEZNOSTI

 

 

 

 

 

 

 

II.

Kratkorocne financne naložbe

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(dolgorocne in kratkorocne)

 

 

III.

Kratkorocne poslovne terjatve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

IV.

Denarna sredstva

 

D PASIVNE CASOVNE

 

 

C AKTIVNE CASOVNE RAZMEJITVE

 

RAZMEJITVE

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sredstva – aktiva skupaj

 

 

Obveznosti – pasiva skupaj

 

 

Slika 26: Poenostavljena shema vzporedne bilance stanja

Vir: povzeto po ZGD-1, 2006, 65

BILANCA STANJA na dan ………………….

 

Bilancna postavka

znesek

A DOLGOROCNA SREDSTVA

 

I.

Neopredmetena sredstva

 

II.

Opredmetena osnovna sredstva

 

III.

Dolgorocne financne naložbe

 

B KRATKOROCNA SREDSTVA

 

I.

Zaloge

 

II.

Kratkorocne financne naložbe

 

III.

Kratkorocne poslovne terjatve

 

IV.

Denarna sredstva

 

C AKTIVNE CASOVNE RAZMEJITVE

 

 

Aktiva skupaj

 

A KAPITAL

 

I.

Osnovni (vpoklicani) kapital

 

II.

Druge sestavine kapitala

 

B REZERVACIJE

 

C FINANCNE IN POSLOVNE

 

OBVEZNOSTI

 

(dolgorocne in kratkorocne)

 

D PASIVNE CASOVNE

 

RAZMEJITVE

 

 

Pasiva skupaj

 

Slika 27: Poenostavljena shema zaporedne bilance stanja

Vir: povzeto po ZGD-1, 2006, 65

71

Temelji racunovodstva

Bilanca stanja

 

 

Stopenjski izkaz stanja na dan……

+zaloga materiala

+nedokoncana proizvodnja

+zaloga polproizvodov

+zaloga dokoncanih proizvodov

+zaloga trgovskega blaga

+poslovne terjatve

+kratkorocne financne naložbe

+prejeti unovcljivi vrednostni papirji

+aktivne casovne razmejitve

=GIBLJIVA SREDSTVA

–kratkorocni dolgovi iz poslovanja

–kratkorocni dolgovi iz financiranja

–kratkorocne pasivne casovne razmejitve = CISTA KRATKOROCNA SREDSTVA

+opredmetena osnovna sredstva

+neopredmetena sredstva

+dolgorocne financne naložbe

–dolgorocni dolgovi iz poslovanja

–dolgorocni dolgovi iz financiranja

–dolgorocne casovne razmejitve

=KAPITAL

Slika 28: Shema stopenjskega izkaza stanja po ZGD-1

Primer 7:

Podjetje Luna d.o.o. ima naslednja sredstva in obveznosti v vrednosti (v EUR):

- zgradbe …………………… 1,000.000,00,

- oprema ……………..…. 20.000,00,

- kratkorocno bancno posojilo 10.000,00,

- terjatve do kupcev ….….. 5.000,00,

- obveznosti do dobaviteljev ... 15.000,00,

- denar na TRR ………… 30.000,00.

Premislite:

Kako bi ugotovili velikost obveznosti do lastnikov podjetja (lastniški kapital)? Kako bi sestavili dvostransko vzporedno bilanco stanja?

Kako bi sestavili stopenjski izkaz stanja?

5.2.2Sestavljanje bilance stanja

Vsaka pravna oseba v Sloveniji je dolžna v okviru zakljucnega racuna oddati bilanco stanja za prejšnje leto do zadnjega marca tekocega leta (npr. do 31.03.2009 za leto 2008).

Pri sestavi bilance stanja upoštevamo nacelo pri sredstvih rastoce likvidnosti (možnosti spreminjanja v denar) – najprej dolgorocna sredstva (zemljišca, zgradbe, oprema), nato gibljiva (zaloge, terjatve, denar), pri obveznostih pa nacelo zapadlosti – najprej dolgorocne obveznosti (lastniški kapital, rezervacije, dolgorocni krediti in posojila), nato pa kratkorocne (npr. posojila, krediti, izdane menice, do delavcev, dobaviteljev).

Vsak vpis v bilanco stanja je bilancna postavka oz. pozicija. Å tevilo bilancnih postavk in njihova vsebina je zakonsko dolocena in zapisana v kontnem nacrtu.

72

Bilanca stanja

Temelji racunovodstva

 

 

V praksi imajo obrazci vseh racunovodskih izkazov za zunanje porocanje dva stolpca z zneski

– za tekoce in za predhodno obracunsko obdobje.

5.2.3Bilancna nacela

Podjetje pri sestavljanju bilance stanja upošteva naslednja nacela:

•nacelo popolnosti – v bilanci so zajeta vsa sredstva in vse obveznosti podjetja;

•nacelo resnicnosti – v bilanco so vkljucena le stanja sredstev in obveznosti, ki temeljijo na verodostojnih dokumentih;

•nacelo preglednosti – razvrstitev bilancnih postavk je skladna z veljavnimi predpisi;

•nacelo jasnosti – vsaka bilancna postavka je jasno prikazana (kot predvideva kontni nacrt);

•nacelo povezanosti oz. kontinuitete – bilanca je zmeraj sestavljena po isti metodologiji, da lahko postavke primerjamo formalno (vselej enaka razvrstitev) in materialno (vselej enaka vsebina postavk).

Poleg nacel podjetje upošteva tudi pravila vodenja evidenc:

•razumljivost – bilanca je prilagojena potrebam in znanju uporabnika,

•bistvenost – bilanca vsebuje le tiste podatke, ki jih uporabnik potrebuje,

•zanesljivost – podatki so tocni in nepristranski,

•primerljivost – bilance zaporednih let so sestavljene po isti metodologiji, da lahko podatke v njih primerjamo.

5.2.4 Zakljucevanje bilance stanja

Bilanco stanja zakljucimo, ko vanjo vpišemo stanja vrednosti vseh sredstev in vseh obveznosti do virov sredstev podjetja, tako da seštejemo vrednosti vseh sredstev na eni strani (aktiva) in vrednosti vseh obveznosti na drugi strani (pasiva). Seštevka morata biti enakovredna.

Rezultata vpišemo na isti višini (v isti vrstici) in ju dvakrat podcrtamo.

Ob neenakem Å¡tevilu bilancnih postavk na aktivi in na pasivi ostane prazen prostor, ki pa v knjigovodstvu ne sme ostati, zato ga izpolnimo s knjigovodskim mostickom.

Slika 29: Knjigovodski mosticek

5.2.5Vrste bilanc stanja

Glede na trenutek sestavljanja bilance locimo redne in izredne (posebne) bilance stanja:

Redne bilance stanja so:

•zacetna ali otvoritvena bilanca stanja – sestavimo jo na zacetku obracunskega obdobja (poslovnega leta),

•koncna ali zakljucna bilanca stanja – sestavimo jo konec poslovnega leta,

•vmesne bilance stanja – sestavimo med poslovnim letom (tedenske, mesecne, cetrtletne, polletne).

73

Temelji racunovodstva

Bilanca stanja

 

 

Izredne (posebne) bilance stanja so:

•ustanovitvena bilanca stanja – sestavimo jo ob ustanovitvi podjetja;

•razdelilna bilanca stanja – sestavimo jo, ko se podjetje razdeli na dve ali vec podjetij;

•združevalna bilanca stanja – sestavimo jo, ko se podjetje združi z drugim ali z vec podjetji;

•sanacijska bilanca stanja – sestavimo jo, ko podjetje zaide v težave in zato dobi nov program in novo vodstvo;

•likvidacijska bilanca stanja – sestavimo jo, ko podjetje preneha delovati (ko potece cas registracije in ce gre podjetje v likvidacijo, stecaj ali prisilno poravnavo);

•prevzemna oz. predajna bilanca stanja – sestavimo jo, ko se zamenja vodstvo oz. lastniki.

5.2.6Bilancne spremembe

Bilancno spremembo povzroci vsak poslovni dogodek, ki spreminja stanja sredstev in/ali obveznosti do virov sredstev ter tako spreminja sestavo in skupni znesek bilance stanja (bilancno vsoto).

Bilancne spremembe se kažejo v štirih razlicicah oz. variantah:

•povecajo in zmanjšajo se sredstva, kar ne vpliva na bilancno vsoto (npr. z gotovino placamo kupljeni material; na ceke prodamo stroj);

•povecajo se sredstva in povecajo se obveznosti, kar poveca tudi bilancno vsoto (npr. kupimo blago na kasnejše placilo; najamemo posojilo);

•zmanjšajo se sredstva in zmanjšajo se obveznosti, kar zmanjša tudi bilancno vsoto (npr. placamo obrok posojila; opravimo kompenzacijo);

•povecajo in zmanjšajo se obveznosti, kar ne vpliva na bilancno vsoto (npr. s kratkorocnim posojilom poplacamo dolgorocno; izplacamo placo zaposlenim).

 

BILANCNA SPREMEMBA

VPLIV NA

AKTIVA

PASIVA

 

BILANCO STANJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vec sredstev in

Sprememba

+/–

 

1

manj sredstev

sestave aktive podjetja

 

 

S+, S-

(enaka bilancna vsota)

 

 

 

Vec sredstev in

Povecanje aktive in

+

+

2

vec obveznosti do virov sredstev

povecanje pasive podjetja

 

S+,V+

(višja bilancna vsota)

 

 

 

 

Manj sredstev in

Zmanjšanje aktive in

–

–

3

manj obveznosti do virov sredstev

zmanjšanje pasive podjetja

 

S-,V-

(nižja bilancna vsota)

 

 

 

Vec obveznosti do virov sredstev in

Sprememba

 

+/–

4

manj obveznosti do virov sredstev

sestave pasive podjetja

 

 

V+, V-

(enaka bilancna vsota)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slika 30: Bilancne spremembe

74

Bilanca stanja

Temelji racunovodstva

 

 

Primer 8:

Podjetje Luna d.o.o. ima v obdobju naslednje poslovne dogodke:

1 z dolgorocnim bancnim posojilom kupijo zgradbo v vrednosti 100.000,00 EUR, 2 kupci poravnajo terjatve podjetja. 5.000,00 EUR,

3 obveznosti do dobaviteljev 15.000,00 EUR poravnajo z izdano menico, 4 placajo obrok dolgorocnega bancnega posojila 35.000,00 EUR.

Premislite:

H kateri razlicici bilancnih sprememb sodijo gornji poslovni dogodki?

Ali lahko na osnovi podatkov o teh dogodkih sestavite koncno bilanco stanja?

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

1 Pojasnite pomen bilance stanja!

2 Obrazložite temeljno nacelo bilance stanja!

3 V katerih oblikah lahko sestavljamo bilance stanja?

4 Kakšna je razlika med bilanco stanja in stopenjskim izkazom stanja?

5 Pojasnite nacela, ki jih upoštevamo pri sestavi bilance stanja!

6Kako zakljucimo bilanco stanja?

7Obrazložite, katere vrste bilanc stanja locimo glede na trenutek

sestavljanja?

8 Kaj razumete pod pojmom bilancna sprememba?

9Katere razlicice bilancnih sprememb poznate?

10Katere razlicice bilancnih sprememb vplivajo na višino bilancne vsote?

POVZETEK POGLAVJA

V tem poglavju smo spoznali:

•popis premoženja je osnova za ugotavljanje dejanskega stanja vrednosti, sredstev in obveznosti do virov sredstev podjetja,

•popisna komisija zmeraj prilagodi knjigovodsko stanje dejanskemu stanju,

•bilanca ali izkaz stanja je temeljni racunovodski izkaz, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev v dolocenem trenutku (na dolocen dan),

•oblike bilance stanja so dvostranska vzporedna in enostranska zaporedna bilanca stanja ter stopenjski izkaz stanja,

•pri sestavljanju bilance stanja upoštevamo bilancna nacela in pravila,

•glede na cas sestavljanja so bilance stanja redne in izredne,

•bilancne spremembe se kažejo v štirih razlicicah (S +, S –; S +, V +; S –, V –; V +, V –).

Za razširjanje in poglabljanje znanja priporocamo dodatno literaturo in vire:

Holmes, G. A. Interpretacija poslovnih porocil in racunovodskih izkazov. Ljubljana: GV založba, 2005.

Koletnik, F. Proucevanje (analiziranje) racunovodskih izkazov. Maribor: EPF, 2006. Koletnik, F., in Koželj, S. Redni in posebni racunovodski izkazi. Ljubljana: ZRFRS, 2007. Vezjak, B. Racunovodske usmeritve. Ljubljana: ZRFRS, 2005.

75

Temelji racunovodstva

Konto

 

 

6KONTO

Namen tega poglavja je, da študenti spoznajo konto kot osnovni knjigovodski racun, oblike in vrste kontov, kontni okvir in kontni nacrt kot sistem kontov gospodarskih družb in drugih pravnih oseb. Spoznali bomo tudi, kako poslovne dogodke razvidujemo na aktivnih in pasivnih kontih in kako odpravljamo napake pri knjiženju na konte.

Ko boste preštudirali to poglavje, boste:

•poznali in znali uporabljati konto kot knjigovodski racun, na katerem sprotno razvidujemo vse poslovne dogodke, ki povzrocajo spremembe v premoženju poslovnega sistema,

•poznali in znali uporabljati vrste kontov po namenu (konte stanja, stroškovne konte in konte uspeha) ter po obsegu in izkazanih podatkih (zbirni in razclenjevalni konti),

•poznali in znali uporabljati kontni okvir za gospodarske družbe in zadruge,

•poznali kontne okvirje za nepridobitne organizacije, za proracunske uporabnike in za samostojne podjetnike,

•znali knjižiti poslovne spremembe na kontih in popravljati napak pri tem,

•poznali konte stanja, jih znali odpirati, knjižiti nanje, ugotoviti njihovo stanje in jih zapreti,

•poznali in locili aktivne in pasivne konte,

•razumeli povezanost bilance stanja s konti stanja,

•poznali in znali knjižiti na vse oblike kontov.

6.1KNJIGOVODSKI RACUN

Konti so knjigovodski racuni, na katerih sprotno evidentiramo vse poslovne dogodke, ki povzrocajo spremembe v posameznih postavkah sredstev ali obveznosti do virov sredstev v poslovnem sistemu.

Konto (kontna kartica, racunalniški konto, tabela) je v zbirnem racunovodstvu del (list, datoteka) glavne kontne knjige, ki je temeljna poslovna knjiga. Ta posamezni list – konto je namenjen povezanemu, dvostavnemu urejevanju in obdelovanju podatkov o spremembah posamezne, zgošcene vrste sredstev, obveznosti do virov sredstev, stroškov, odhodkov in prihodkov. Izkazano je tudi vsakokratno stanje dolocene gospodarske kategorije.

Temeljni, zbirni ali sinteticni konto prikazuje urejene in obdelane podatke o poslovnem dogodku na dvostavni osnovi, zato pri vsakem zapisu vanj navedemo podatek o (vsaj) drugem zbirnem kontu, ki je povezan z obravnavano spremembo. Temu drugemu kontu recemo protikonto.

Zbirni konto je lahko bilancni, katerega stanje konec obracunskega obdobja izkazujemo v temeljnih racunovodskih porocilih, ali zunajbilancni, katerega stanje konec obracunskega obdobja izkazujemo v posebnih (ocenitvenih, nadzornih ali informacijskih) racunovodskih porocilih kot dodatek k temeljnim porocilom ali pa v samostojnem porocilu.

76

Konto

Temelji racunovodstva

 

 

Na zbirne konte zmeraj knjižimo v denarnih merskih enotah (pri nas v valuti evropske monetarne unije – evro (EUR)), podatke pa lahko dopolnjujemo tudi z naravnimi merskimi enotami.

Å tevilka konta: 272

 

Ime konta: KRATKOROCNA BANCNA POSOJILA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ZÅ¡t

Datum

 

Besedilo

V breme

V dobro

Stanje

Proti-

 

konto

 

 

 

 

 

 

 

 

0

01.01.

Zacetno stanje

 

1.000,00

1.000,00

BS

 

 

 

 

 

 

 

 

1

10.03.

Placilo obroka s TRR

600,00

 

400,00

110

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2

21.05.

Novo posojilo

 

2.000,00

2.400,00

110

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3

31.07.

Placilo obroka s cekom

800,00

 

1.600,00

102

 

 

 

 

 

 

 

 

--

------

----------------------

---------

---------

---------

-------

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slika 31: Zbirni konto (primer kontne kartice pasivnega konta)

Vsak konto ima dve strani:

•levo stran imenujemo »debet« oz. »v breme« in jo oznacimo z »D«,

•desno stran imenujemo »kredit« oz. »v dobro« in jo oznacimo s »K«.

Izraza izhajata iz srednjeveške latinšcine: »debere« pomeni dolgovati, »credere« pa verjeti, zaupati, vendar danes v racunovodstvu nimata vec izvornih pomenov, temvec le oznacujeta strani konta.

Vsak konto ima svoje ime, ki kaže vsebino (katere dele premoženja oz. obveznosti predstavlja) in kam ga uvrstimo (npr. terjatve – obracunska sredstva, obveznosti do dobaviteljev – kratkorocne obveznosti). Poleg imena ima vsak konto tudi številcno oznako oz. šifro, po kateri najdemo (sinteticne) konte v kontnem nacrtu.

Vsak posamezni vpis na konto (na kontne kartice ali na racunalniški konto) imenujemo knjižba, dejavnost pa knjiženje.

V šolske namene uporabljamo T – konte, tako imenovane zaradi njihove znacilne oblike.

DEBET Å IFRA KONTA KREDIT

v breme IME KONTA v dobro

knjižba v breme

knjižba v dobro

ali obremenitev

ali odobritev

 

 

Slika 32: Shema T – konta

Vsak poslovni dogodek knjižimo najmanj na dva konta – vsaj enkrat na debet in vsaj enkrat na kredit.

77

 

Temelji racunovodstva

 

 

 

 

 

Konto

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

D

310 – Zaloga materiala

K

D

281 – Izdane menice

K

 

 

 

 

(1) 30.000,00

 

 

 

 

 

30.000,00 (1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slika 33: Knjiženje na T – konte (nabava materiala na izdane menice)

Primer 9:

Pojasnite vsebino poslovnega dogodka, ki ga prikazuje slika 33! Kakšno obliko bilancne spremembe predstavlja ta poslovni dogodek?

Kako bi prikazali podobni poslovni dogodek, ce bi konto izdane menice nadomestili s kontom Obveznosti do dobaviteljev ali s kontom Gotovina v blagajni?

6.2VRSTE KONTOV

Po namenu oz. funkciji delimo konte na:

•konte stanja – na njih evidentiramo stanje in spremembe stanja sredstev in konte obveznosti do virov sredstev;

•stroškovne konte – z njimi spremljamo proces nastajanja poslovnih ucinkov do njihove prodaje (stroški predmetov dela, delovnih sredstev, delovne sile in tujih storitev);

•konte uspeha – z njimi ugotavljamo poslovni izid podjetja (dobicek ali izguba kot razlika med prihodki in odhodki).

Po obsegu in izkazanih podatkih locimo:

•zbirne oz. sinteticne konte – združujejo evidenco o vec sorodnih sredstvih (npr. konto zaloge materiala, terjatve do kupcev, zgradbe), obveznostih (npr. do dobaviteljev, iz prejetih kratkorocnih kreditov, izdanih menic, iz kapitala) ali o stroških, prihodkih in odhodkih (npr. stroški storitev, dela, amortizacije, odhodki poslovanja, prihodki prodaje blaga);

•razclenjevalne, posamicne oz. analiticne konte – prikazujejo evidenco o vsakem posameznem delu premoženja (npr. konti zalog vijakov 8 mm, terjatev do kupca Arcont, obveznosti do dobavitelja Kovinotehna, dolg iz kredita SKB-banke) ali o posameznem strošku, prihodku oz. odhodku (npr. amortizacija tovornega vozila MS 58-52E, strošek place delavca Jožeta Pucka, prihodek od prodaje blaga kupcu Mercatorju, odhodki v opravljenih storitvah Ekonomski šoli Murska Sobota).

Primer 10:

Premislite, ali se stanja in spremembe sledecih ekonomskih kategorij beležijo na zbirne ali

na posamicne konte:

 

 

- zaloga polizdelkov,

- stroj za rezanje plocevine,

- zaloga žice debeline 3 mm,

- placa direktorja,

- place zaposlenih,

- izdani ceki,

- prihodki od prodaje storitev na tujem trgu,

- ceki, prejeti od kupca A d.d.

78

Konto

Temelji racunovodstva

 

 

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

1 Zakaj v racunovodstvu potrebujemo konte?

2 Pojasnite pojma obremenitev in odobritev na kontu!

3 Pojasnite uporabo T-kontov v Å¡olske namene!

4 Obrazložite delitev kontov po namenu oz. funkciji!

5 Obrazložite delitev kontov po obsegu in izkazanih podatkih!

6.3KONTNI OKVIR

Kontni okvir je seznam obveznih skupin kontov, ki ustrezajo obveznim skupinam postavk v izkazu stanja in izkazu poslovnega izida in ga morajo upoštevati vsa podjetja, kot tudi banke in zavarovalnice, društva in zadruge, javna podjetja in nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, podjetja v stecaju ali likvidaciji, vzajemni skladi in mali samostojni podjetniki.

Kontne okvirje izdaja Zveza racunovodij, financnikov in revizorjev Slovenije (ZRFRS) v pisni obliki naceloma vsako leto oz. ob spremembah Slovenskih racunovodskih standardov in dolocajo zbirne (sinteticne) konte, ki jih mora vsaka gospodarska družba uporabljati v svoji racunovodski evidenci.

Na osnovi kontnega okvira sestavi poslovni sistem svoj kontni nacrt. Kontni nacrt zajema seznam kontov, ki jih uporablja posamezna enota racunovodskega obravnavanja v svojem racunovodstvu. Kontni nacrt sestavi poslovni sistem samostojno z upoštevanjem kontnega okvira. Vsak konto ima svoj znak (šifro) in ime.

Številcno oznacevanje kontov temelji na univerzalni decimalni klasifikaciji (UDK), kjer je vsaka enota razdeljena na do deset manjših enot.

Sinteticni del:

Analiticni del:

 

10: Transakcijski racun pri A-banki

Razred 1: Kratkorocna sredstva, razen zalog

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1 1

 

0

 

 

 

Skupina 11: Dobroimetje pri bankah

 

 

 

 

 

 

1 0

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Temeljni konto 110: Tolarska sredstva na racunih

Slika 34: Dolocanje Å¡tevilcne oznake konta

Kontni nacrt je sestavljen:

•iz desetih knjižnih razredov (0–9), ki zajemajo konte s skupnimi znacilnostmi,

•vsak razred je iz do desetih dvoštevilcnih knjižnih skupin (00–99),

•vsaka skupina je iz do desetih trištevilcnih temeljnih, zbirnih oz. sinteticnih kontov (000– 999), ki imajo natancno predpisano vsebino (izjema sta skupini 74 in 79, kjer so ti tudi štirimestni),

79

Temelji racunovodstva

Konto

 

 

•temeljne konte po potrebi podjetje razcleni na posamezne oz. analiticne konte (0000..– 9999..).

V nadaljevanju bomo podrobneje spoznali Kontni okvir za gospodarske družbe in zadruge iz leta 2006, seznanili pa se bomo tudi s posebnostmi kontnih okvirjev za nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, za dolocene uporabnike enotnega kontnega okvira in za male samostojne podjetnike posameznike.

6.3.1 Kontni okvir za gospodarske družbe in zadruge

Na podlagi zakona o revidiranju in slovenskih racunovodskih standardov strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo sprejme Kontni okvir za gospodarske družbe, ki je razdeljen na deset razredov, vsak razred pa na do deset knjižnih skupin. Razpored razredov in skupin prikazujemo v nadaljevanju.

Razred 0 – DOLGOROCNA SREDSTVA

00 – Neopredmetena dolgorocna sredstva in dolgorocne aktivne casovne razmejitve 01 – Naložbene nepremicnine

02 – Nepremicnine

03 – Popravek vrednosti nepremicnin

04 – Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva

05 – Popravek vrednosti opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev 06 – Dolgorocne financne naložbe, razen posojil

07 – Dana dolgorocna posojila in terjatve za nevplacani vpisani kapital 08 – Dolgorocne poslovne terjatve

09 – Odložene terjatve za davek

Razred 1 – KRATKOROCNA SREDSTVA, RAZEN ZALOG,

IN KRATKOROCNE AKTIVNE CASOVNE RAZMEJITVE

10 – Denarna sredstva v blagajni in takoj udenarljivi vrednostni papirji 11 – Dobroimetje pri bankah in drugih financnih institucijah

12 – Kratkorocne terjatve do kupcev

13 – Dani kratkorocni predujmi in varšcine

14 – Kratkorocne terjatve iz poslovanja za tuj racun

15 – Kratkorocne terjatve, povezane s financnimi prihodki

16 – Druge kratkorocne terjatve

17 – Kratkorocne financne naložbe, razen posojil

18 – Kratkorocna posojila in kratkorocne terjatve za nevplacani kapital 19 – Kratkorocne aktivne casovne razmejitve

Razred 2 – KRATKOROCNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI)

IN KRATKOROCNE PASIVNE CASOVNE RAZMEJITVE

21 – Obveznosti, vkljucene v skupine za odtujitev

22 – Kratkorocne obveznosti do dobaviteljev

23 – Kratkorocne obveznosti za prejete predujme in varšcine

24 – Kratkorocne obveznosti iz poslovanja za tuj racun

25 – kratkorocne obveznosti do zaposlencev

26 – Obveznosti do državnih in drugih institucij

27 – Kratkorocne financne obveznosti

28 – Druge kratkorocne obveznosti

29 – Kratkorocne pasivne casovne razmejitve

80

Konto

Temelji racunovodstva

 

 

Razred 3 – ZALOGE SUROVIN IN MATERIALA

30 – Obracun nabave surovin in materiala (tudi drobnega inventarja in embalaže) 31 – Zaloge surovin in materiala

32 – Zaloge drobnega inventarja in embalaže

Razred 4 – STROŠKI

40 – Stroški materiala

41 – Stroški storitev

43 – Amortizacija

44 – Rezervacije

45 – Stroški obresti

47 – Stroški dela

48 – Drugi stroški

49 – Prenos stroškov

Razred 5

Uporaba tega razreda je prosta.

Razred 6 – ZALOGE PROIZVODOV, STORITEV, BLAGA IN NEKRATKO- ROCNIH SREDSTEV (SKUPINE ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO

60 – Nedokoncane proizvodnja in storitve

63 – Proizvodi

65 – Obracun nabave blaga

66 – Zaloge blaga

67 – Nekratkorocna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo

Razred 7 – ODHODKI IN PRIHODKI

70 – Poslovni odhodki (I. razlicica izkaza poslovnega izida)

71 – Poslovni odhodki (II. razlicica izkaza poslovnega izida)

72 – Prevrednotovalni poslovni odhodki

74 – Financni odhodki

75 – Drugi financni odhodki in ostali odhodki

76 – Poslovni prihodki

77 – Financni prihodki iz financnih naložb

78 – Drugi financni prihodki in ostali prihodki

79 – Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve

Razred 8 – POSLOVNI IZID

80 – Dobicek ali izguba pred obdavcitvijo

81 – Razporeditev dobicka

82 – Razporeditev cistega dobicka poslovnega leta

89 – Izguba in prenos izgube

Razred 9 – KAPITAL, DOLGOROCNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) IN DOLGOROCNE REZERVACIJE

90 – Vpoklicani kapital

91 – Kapitalske rezerve

92 – Rezerve iz dobicka

93 – Cisti dobicek ali cista izguba

95 – Presežek iz prevrednotenja

96 – Rezervacije in dolgorocne pasivne casovne razmejitve

97 – Dolgorocne financne obveznosti

81

Temelji racunovodstva

Konto

 

 

98 – Dolgorocne poslovne obveznosti

99 – Zunajbilancni konti (aktivni in pasivni zunajbilancni konti)

Ta kontni nacrt uporabljajo tudi zadruge, razen za skupine kontov 90 – Vpoklicani kapital, 91

– Kapitalske rezerve in 92 – Rezerve iz dobicka. Te skupine kontov zadruge nadomestijo z naslednjimi skupinami:

90 - Kapital

V tej skupini se izkazuje nerazdeljivi zadružni kapital, obvezni deleži clanov zadruge in prostovoljni deleži clanov zadruge.

91 – Kapitalske rezerve

V tej skupini se izkazujejo vplacila, ki presegajo nominalne zneske obveznih deležev clanov zadruge; vplacila, ki presegajo nominalne zneske prostovoljnih deležev clanov zadruge; vplacila nad nominalnimi zneski, pridobljena z izdajo zamenljivih obveznic; vplacila za pridobitev dodatnih pravic iz deležev clanov zadruge; druga vplacila clanov zadruge na podlagi zadružnih pravil ter zneski iz poenostavljenega zmanjšanja kapitala z umikom deležev clanov zadruge in splošni prevrednotovalni popravek kapitala.

92 – Rezerve iz dobicka

V tej skupini se izkazujejo obvezne zadružne rezerve, oblikovane po zakonu o zadrugah, prostovoljne zadružne rezerve v skladu z zadružnimi pravili, rezerve za lastne zadružne deleže in prostovoljni zadružni skladi, oblikovani po zadružnih pravilih.

Primer 11:

Dolocite, v kateri razred in v katero skupino spadajo naslednji zbirni konti in v kontnem

okvirju za gospodarske družbe poišcite njihove nazive:

 

 

 

- 000

- 047

- 082

- 109

- 123

- 184

- 210

- 260

- 280

- 300

- 316

- 406

- 415

- 470

- 600

- 632

- 663

- 710

- 760

- 890

- 903

Razporeditev kontov temelji na nacelih:

•funkcionalno nacelo – konti so razporejeni po logiki preoblikovanja gibljivih sredstev od denarja in terjatev (razred 1) preko surovin in materiala (razred 3), proizvodnje in izdelkov oz. blaga (razred 6) ter prodaje (odhodki in prihodki v razredu 7) do poslovnega izida (razred 8);

•bilancno nacelo – konti so razporejeni v konte bilance stanja (stalna sredstva – razred 0, gibljiva sredstva – razredi 1, 3 in 6; kratkorocne obveznosti – razred 2, dolgorocne obveznosti – razred 9) in v konte izkaza uspeha (odhodki in prihodki – razred 7, poslovni izid – razred 8);

•kombinacija funkcionalnega in bilancnega nacela – stroški poslovanja v razredu 4 in obracun nabave v razredu 6.

Vsako podjetje na teh nacelih izoblikuje svoj lastni kontni nacrt, ki pa ga mora sestaviti v skladu s predpisanim kontnim okvirom in Slovenskimi racunovodskimi standardi.

Vsak konto v kontnem nacrtu podjetja ima svoje ime in Å¡tevilcno oznako, ki omogoca: 82

Konto

Temelji racunovodstva

 

 

•sistematicno razvršcanje kontov,

•krajše in hitrejše oznacevanje kontov,

•preprecuje zamenjavo kontov s podobnim imenom in vsebino.

6.3.2 Kontni okvir za nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava

Pravne osebe zasebnega prava (ustanove, politicne stranke, sindikati itd.) se razlikujejo od gospodarskih družb po tem, da ne težijo k doseganju dobicka, saj je njihov glavni cilj zadovoljevanje družbenih potreb. Sredstva za svoje delovanje dobivajo pretežno iz proracuna, le manjši del znašajo prihodki od prodaje poslovnih ucinkov na trgu.

Ker pravne osebe zasebnega prava ne dosegajo dobicka ali izgube, ampak le presežke prihodkov nad odhodki ali presežke odhodkov nad prihodki, se njihov kontni okvir razlikuje od tistega za gospodarske družbe, sta spremenjena Razred 8 – Poslovni izid in Razred 9, ki ima v naslovu namesto kapitala ustanovitveni vložek.

Te razlike so podrobneje prikazane v nadaljevanju.

Razred 1 – KRATKOROCNA SREDSTVA, RAZEN ZALOG, IN

AKTIVNE CASOVNE RAZMEJITVE

18 – Kratkorocne terjatve za nevplacani v placilo zapadli vpisani kapital

Te skupine ni, ker proracunski uporabniki nimajo svojega kapitala.

Razred 8 – POSLOVNI IZID

80 – Presežek prihodkov ali odhodkov pred obdavcitvijo

V tej skupini se izkazuje presežek prihodkov nad odhodki ali presežek odhodkov nad prihodki v obravnavanem obracunskem obdobju.

V tej skupini se izkaže tudi namensko razporejeni presežek prihodkov iz prejšnjih let iz skupine 96, namenjen za pokrivanje stroškov v obravnavanem obracunskem obdobju.

81 – Razporeditev presežka prihodkov

V tej skupini se izkazujejo razporeditev presežka prihodkov za predpisani davek od pridobitne dejavnosti ter cisti presežek prihodkov obravnavanega obracunskega obdobja in njegov prenos.

89 – Presežek odhodkov in njegov prenos

V tej skupini se izkazujeta ugotovljeni presežek odhodkov obravnavanega obracunskega obdobja in njegov prenos.

Razred 9 – USTANOVITVENI VLOŽEK, DOLGOROCNE OBVEZNOSTI

IN REZERVACIJE

90 – Ustanovitveni vložek

V tej skupini se izkazuje ustanovitveni vložek v nepridobitni organizaciji – pravni osebi zasebnega prava. Loceno se izkazuje povecanje ustanovitvenega vložka zaradi okrepitve opredmetenega osnovnega sredstva ali kapitalske naložbe.

Zmanjšanje ustanovitvenega vložka zajema tudi pokrivanje presežka odhodkov nad prihodki iz skupine 95 po sklepu ustanovitelja in v skladu s predpisi.

83

Temelji racunovodstva

Konto

 

 

95 – Ugotovljeni poslovni izid za prenos v naslednje leto

V tej skupini se izkazuje presežek prihodkov poslovnega leta, ugotovljen v izkazu prihodkov in odhodkov, ali presežek odhodkov poslovnega leta, ugotovljen v izkazu prihodkov in odhodkov.

96 – Rezervacije

Razporeditev je enaka kot v kontnem okviru za gospodarske družbe, poleg tega se v tej skupini izkazujejo tudi rezervacije iz prejetih sredstev proracuna, namenjenih za pridobivanje osnovnih sredstev oziroma pokrivanje izbranih (dolocenih) stroškov. Loceno se izkazuje tudi povecanje ustrezne rezervacije zaradi okrepitve opredmetenega osnovnega sredstva ali kapitalske naložbe. V tej skupini se izkazuje tudi tisti del presežka prihodkov, ki ga nepridobitna organizacija – pravna oseba zasebnega prava – nameni za pokrivanje izbranih stroškov v naslednjih obracunskih obdobjih.

98 – Dolgorocne poslovne obveznosti

Enako kot v kontnem okviru za gospodarske družbe, poleg tega se v tej skupini izkazujejo tudi obveznosti za sredstva, prejeta v upravljanje. Loceno se izkazuje povecanje ustrezne obveznosti za opredmeteno osnovno sredstvo, prejeto v upravljanje, zaradi njegove okrepitve.

Primer 12:

Pojasnite bistvene razlike med kontnim okvirjem za gospodarske družbe in kontnim okvirjem za nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava!

6.3.3 Kontni okvir za dolocene uporabnike enotnega kontnega okvira

Ta okvir uporabljajo predvsem proracunski uporabniki, bistvene razlike od okvirja za gospodarske družbe in zadruge (poleg drugacnih šifer) izhajajo iz dejstva, da uporabniki nimajo dobicka ali izgube, temvec presežek prihodkov ali odhodkov:

•skupina 07 – ni nevplacanega vpoklicanega kapitala,

•skupini 14 in 24 – kratkorocne terjatve in obveznosti do uporabnikov enotnega k.o. (ministrstva, obcine, ZZZS in ZPIS),

•skupine 33 do 37 – proizvodnja in izdelki, blago, zaloge za prodajo (Razred 6 v tem kontnem okviru ne obstaja),

•skupina 46 – zaracunani odhodki dolocenega uporabnika (edina skupina v Razredu 4: Odhodki in drugi izdatki),

•skupina 76 – zaracunani prihodki dolocenega uporabnika (edina skupina v Razredu 7: prihodki in drugi prejemki),

•skupina 80 (edina v Razredu 8) – ugotovitev rezultata (presežek in prenos prihodkov ali odhodkov),

•skupini 90 in 91 – splošni in rezervni sklad,

•skupina 94 – sklad premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava (presežki prihodkov ali odhodkov).

Primer 13:

Pojasnite bistvene razlike med kontnim okvirjem za gospodarske družbe in kontnim okvirjem za dolocene uporabnike enotnega kontnega okvira!

84

Konto

Temelji racunovodstva

 

 

6.3.4 Kontni okvir za male samostojne podjetnike posameznike

Samostojni podjetniki posamezniki so posebna oblika pravne organiziranosti poslovne dejavnosti, saj ostajajo fizicne osebe, medtem ko so vse ostale pravno-organizacijske oblike (gospodarske družbe, javna podjetja, državni organi, šole, bolnišnice itd.) pravne osebe.

Samostojni podjetniki (za zdaj) lahko vodijo poslovne knjige po sistemu enostavnega racunovodstva, kljub temu pa morajo upoštevati kontni okvir, izhajajoc iz SRS 39.

Kontni okvir za samostojne podjetnike se od tistega za gospodarske družbe razlikuje v Razredu 0, kjer se lahko pojavijo terjatve do podjetnika, v Razredu 7 je drugacna razporeditev poslovnih odhodkov, razlikujeta pa se tudi Razred 8 in Razred 9, saj poslovni izid samostojnih podjetnikov ne imenujemo dobicek in izguba, temvec podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid. Te razlike prikazujemo v nadaljevanju.

Razred 0 – DOLGOROCNA SREDSTVA IN TERJATVE DO PODJETNIKA

09 – Terjatve do podjetnika

V tej skupini se lahko izkažejo terjatve do podjetnika po stanju na dan bilance stanja, ce je stanje podjetnikovega kapitala negativno.

Razred 1 – KRATKOROCNA SREDSTVA, RAZEN ZALOG, IN

AKTIVNE CASOVNE RAZMEJITVE

18 – Kratkorocne terjatve za nevplacani v placilo zapadli vpisani kapital

Te skupine ni, saj v fizicne osebe ni mogoce vpisovati kapitala.

Razred 7 – ODHODKI IN PRIHODKI

70 – Poslovni odhodki

V tej skupini se izkazujejo vrednost prodanih poslovnih ucinkov, vrednost usredstvenih lastnih proizvodov in storitev ter drugi poslovni odhodki.

71 – Nabavna vrednost prodanih materiala in blaga

V tej skupini se izkazuje nabavna vrednost prodanih materiala in blaga.

Razred 8 – POSLOVNI IZID

80 – Ugotovitev poslovnega izida

V tej skupini se ugotovi in prenese podjetnikov dohodek ali negativni poslovni izid.

Razred 9 – PODJETNIKOV KAPITAL, DOLGOROCNE OBVEZNOSTI

(DOLGOVI) IN DOLGOROCNE REZERVACIJE

90 – Zacetni podjetnikov kapital

V tej skupini se izkazuje vrednost stvarnega premoženja, prenesenega iz lastnikovega gospo- dinjstva ob priglasitvi zacetka opravljanja dejavnosti. V njej se izkazuje tudi stanje obveznosti na lastniškem racunu, ce ga ni mogoce ustrezno razcleniti.

91 – Prenosi vrednosti premoženja

V tej skupini se izkazujejo prenosi vrednosti stvarnega premoženja v casu opravljanja dejavnosti.

92 – Pretoki denarja med podjetjem in lastnikovim gospodinjstvom

V tej skupini se izkazujejo pritoki denarnih sredstev iz lastnikovega gospodinjstva in odtoki denarnih sredstev v lastnikovo gospodinjstvo.

85

Temelji racunovodstva

Konto

 

 

93 – Podjetnikov dohodek ali negativni poslovni izid

V tej skupini se izkazujeta podjetnikov dohodek oziroma negativni poslovni izid in davek od dohodkov iz dejavnosti, ki zmanjšuje podjetnikov dohodek oziroma povecuje negativni poslovni izid.

Primer 14:

Pojasnite bistvene razlike med kontnim okvirjem za gospodarske družbe in kontnim okvirjem za male samostojne podjetnike posameznike!

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

1

Pojasnite razliko med kontnim okvirjem in kontnim nacrtom!

2

Katera so nacela razporeditve kontov v kontnem nacrtu?

3

Pojasnite sestavo oznake posameznega konta!

4

Obrazložite sestavo kontnega okvirja za gospodarske družbe!

5

Katere so posebnosti kontnega okvira za nepridobitne

 

organizacije?

6

Katere so posebnosti kontnega okvira za samostojne podjetnike

 

posameznike?

7Katere so posebnosti kontnega okvira za dolocene uporabnike?

6.4KNJIŽENJE SPREMEMB NA KONTIH

Zapisovanju sprememb na kontu recemo knjiženje, vsak zapisan podatek pa je knjižba.

Knjiženje na levo stran konta imenujemo obremenitev ali knjiženje »v debet«, na desno stran pa odobritev oz. knjiženje »v kredit«.

V sistemu dvostavnega knjigovodstva knjižimo vsak poslovni dogodek najmanj dvakrat, enkrat na levo stran – debet, in enkrat na desno stran – kredit.

Vrednost knjižb na debet in kredit mora biti vedno enakovredna oz. vsaka debetna knjižba na nek konto ima svojo enakovredno protiknjižbo na kreditni strani drugega (drugih) kontov!

6.4.1 Kontiranje poslovnih dogodkov

Kontiranje poslovnih dogodkov je postopek pred knjiženjem poslovnih dogodkov in obsega:

•dolocevanje kontov – na katerih kontih poslovni dogodek povzroci spremembe,

•vrsta spremembe – obremenitev ali odobritev oz. knjiženje na debetno ali kreditno stran izbranih kontov,

•znesek sprememb – vrednost spremembe, ki jo je povzrocil poslovni dogodek na kontih.

Ob zakljucku kontiranja moramo preveriti, ali so debetne knjižbe enakovredne kreditnim protiknjižbam.

86

Konto

Temelji racunovodstva

 

 

Kontiranje poslovnega dogodka:

Podjetje kupi stroj za 10.000,00 EUR na dolgorocni kredit dobavitelja.

1dolocevanje kontov: 040 – Oprema in 982 – Dolgorocni kredit,

2 vrsta spremembe: vrednost opreme se poveca, zato knjižimo na debet, poveca se

tudi obveznost iz kreditov, zato knjižimo na kreditno stran,

3 znesek sprememb: za 10.000,00 € obremenimo konto opreme in za enak znesek

odobrimo promet na kontu dolgorocnih kreditov.

Slika 35: Kontiranje poslovnega dogodka

Primer 15:

Premislite, kako bi kontirali naslednje poslovne dogodke:

1 podjetje dobi racun dobavitelja v znesku 500,00 EUR za kupljeni material,

2podjetje izda kupcem racun 444,44 EUR za prodano blago

(prihodkov, odhodkov in DDV ne upoštevamo, ker jih še nismo spoznali),

3 podjetje poravna dolg do dobavitelja 123,45 EUR s sredstvi s transakcijskega racuna,

4podjetje zamenja zemljišce vredno 1.000,00 EUR za enakovredno opremo.

6.4.2 Popravljanje napak na kontih

V racunovodstvu odpravljamo napake s precrtanjem, z razveljavitvijo in z dopolnilnim knjiženjem.

Precrtanje – uporabimo, ko napako takoj opazimo. Napacen znesek ali besedilo precrtamo z vodoravno crto, tako da ostane nepravilni zapis citljiv. Nato knjižimo pravilno besedilo oz. znesek na pravilno mesto (ce napako odpravljamo v isti vrstici, popravljen znesek oz. besedilo naceloma napišemo nad precrtanim).

Primer 16:

Popravite napacno knjiženje na T-konte s precrtanjem, ce je podjetje nabavilo za 600,00 EUR materiala, racunovodja pa je narobe knjižil na konto zaloge materiala za 500,00 EUR izdanega materiala!

Storno, storniranje oz. razveljavitev – ce napako odkrijemo naknadno (ko smo opravili že vec knjiženj, ne moremo vseh precrtati), jo odpravimo z razveljavitvijo nepravilnega knjiženja in z dodatnim pravilnim knjiženjem. Storno uporabljamo, ko knjižimo prevelike zneske na napacno stran konta in/ali na napacni konto, tako da ponovno podpišemo enaki znesek na isto stran istega konta z negativnim predznakom ali z rdecim pisalom (zato »rdeci storno«) ali uokvirjeno. Nato knjižimo pravilno besedilo oz. znesek na pravilno mesto.

87

Temelji racunovodstva

Konto

 

 

Poprava napake s precrtanjem knjiženja poslovnega dogodka:

Podjetje kupi stroj za 10.000,00 EUR na dolgorocni kredit dobavitelja.

Napaka: knjigovodja knjiži napacen znesek 9.000,00 EUR na napacno stran konta dolgorocni kredit

 

Konto: 040

 

Naziv: OPREMA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Z.Å¡t.

 

 

Besedilo – vsebina

V breme

V dobro

1

Nabava stroja na kredit

10.000,00

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Konto: 982

 

 

Naziv: DOLGOROCNI KREDIT

 

 

 

 

 

 

 

 

Z.Å¡t.

 

 

Besedilo – vsebina

V breme

V dobro

1

Nabava stroja na kredit

9.000,00

10.000,00

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slika 36: Poprava napake s precrtanjem

Poprava napake z razveljavljenjem knjiženja poslovnega dogodka:

Podjetje kupi stroj za 10.000,00 EUR na dolgorocni kredit dobavitelja.

Napaka: knjigovodja knjiži napacen znesek 11.000,00 EUR na napacno stran konta oprema

 

Konto: 040

 

Naziv: OPREMA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Z.Å¡t.

 

 

Besedilo – vsebina

V breme

V dobro

1

Nabava stroja na kredit

 

 

11.000,00

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2

Storno poslovni dogodek 1

10.000,00

 

11.000,00

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Konto: 982

 

 

Naziv: DOLGOROCNI KREDIT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Z.Å¡t.

 

 

Besedilo – vsebina

V breme

V dobro

1

Nabava stroja na kredit

 

 

10.000,00

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slika 37: Poprava napake z razveljavitvijo

Primer 17:

Popravite napacno knjiženje na T-konte z razveljavitvijo, ce je podjetje nabavilo za 600,00 EUR materiala, racunovodja pa je narobe knjižil na konto zaloge materiala za 500,00 EUR izdanega materiala!

Dopolnilno knjiženje – lahko uporabljamo le, ko knjižimo premajhen znesek na pravo stran pravega konta, tako da doknjižimo razliko med dokumentiranim in knjiženim zneskom na osnovi pisnega naloga.

Primer 18:

Popravite napacno knjiženje na T-konte z dopolnilnim knjiženjem, ce je podjetje nabavilo za 600,00 EUR materiala, racunovodja pa je narobe knjižil na konto zaloge materiala le za 500,00 EUR prejetega materiala!

88

Konto

Temelji racunovodstva

 

 

Poprava napake z dopolnilnim knjiženjem:

Podjetje kupi stroj za 10.000,00 EUR na dolgorocni kredit dobavitelja.

Napaka: knjigovodja knjiži napacen znesek 9.000,00 EUR na oba konta na pravo stran

 

Konto: 040

 

Naziv: OPREMA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Z.Å¡t.

 

 

Besedilo – vsebina

V breme

V dobro

 

1

 

 

Nabava stroja na kredit

9.000,00

 

 

2

 

 

Dopolnilno knjiženje

1.000,00

 

 

 

 

 

 

poslovnega dogodka 1

 

 

 

 

 

 

 

 

Konto: 982

 

 

Naziv: DOLGOROCNI KREDIT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Z.Å¡t.

 

Besedilo – vsebina

V breme

V dobro

 

1

 

 

Nabava stroja na kredit

 

 

9.000,00

 

2

 

 

Dopolnilno knjiženje

 

 

1.000,00

 

 

 

 

 

poslovnega dogodka 1

 

 

 

Slika 38: Poprava napake z dopolnilnim knjiženjem

Pri racunalniškem vodenju racunovodske evidence je poprava napak enostavnejša, saj nam že ustrezna programska oprema omogoca takojšnjo in naknadno odpravo napak s spremembo oz. razveljavitvijo zapisa in to samodejno upošteva pri sestavi knjigovodskih listin in porocil. Kljub temu tudi pri racunalniško vodenem racunovodstvu potrebujemo pisni nalog za naknadno spremembo podatkov!

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

1 Pojasnite pojma knjiženje in knjižba poslovnega dogodka!

2 Kako poteka kontiranje poslovnih dogodkov?

3 Kdaj in kako lahko odpravljamo napake pri knjiženju na kontih s precrtanjem?

4 Kdaj in kako lahko odpravljamo napake pri knjiženju na kontih s storniranjem?

5Kdaj in kako lahko odpravljamo napake pri knjiženju na kontih z dopolnilnim knjiženjem?

6.5KONTI STANJA

Konti stanja prikazujejo stanje in spreminjanje posameznih oblik stanja sredstev in obveznosti do virov sredstev.

Za vsako bilancno postavko odpremo (vsaj) en konto, za vsako spremembo v premoženju podjetja pa (vsaj) dva konta.

Konti sredstev sodijo k bilancnim postavkam na aktivi, zato jih imenujemo aktivni konti, konti obveznosti do virov sredstev pa k postavkam na pasivi, zato so pasivni konti.

Na kontih stanja evidentiramo:

•spremembe stanja, ki jih prepišemo iz knjigovodskih listin,

89

Temelji racunovodstva

Konto

 

 

•morebitno zacetno stanje, ki ga prepišemo iz bilance stanja,

•koncno (oz. novo) stanje, ki ga dobimo z zapiranjem konta.

6.5.1 Odpiranje kontov stanja

Na zacetku obracunskega obdobja za vsako bilancno postavko v otvoritveni bilanci stanja odpremo konto, tako da vse postavke sredstev na aktivi razporedimo med aktivne konte in vse postavke obveznosti do virov sredstev na pasivi med pasivne konte.

Konti sredstev (aktivni) imajo zacetno stanje na levi – debetni strani konta, konti obveznosti (pasivni) pa na desni – kreditni strani. Povecanje stanja aktivnih kontov knjižimo na debet, povecanje stanja pasivnih kontov knjižimo na kredit.

Obratno zmanjšanje stanja aktivnih kontov knjižimo na kredit, zmanjšanje stanja pasivnih kontov pa na debet. Koncno stanje aktivnih kontov je na kreditni strani in koncno stanje pasivnih kontov na debetni strani.

Primer 19:

Odprite T-konte za sredstva in obveznosti podjetja Luna d.o.o. z naslednjimi Å¡tevilcnimi

oznakami in zacetnimi stanji (v EUR):

 

 

 

 

 

 

 

110 – 900,00,

102 – 49,00,

220 – 432,00,

312

– 777,00,

401 – 55,00,

660 – 222,00,

740 – 99,00,

774 – 666,00,

810

–

65,00,

920 – 33,00.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

AKTIVNI KONTI

 

 

 

 

PASIVNI KONTI

 

 

 

D 310 – Zaloga materiala

K

D

220 – Dobavitelji

K

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Z.st. (Sa)

S–

 

 

 

 

V–

 

Z.st. (Sa)

 

S+

K.st.

 

 

 

 

K.st.

V+

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

debetni promet == kreditni promet

debetni promet === kreditni promet

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slika 39: Zacetno stanje, spremembe in koncno stanje na kontih stanja

6.5.2 Knjiženje sprememb na kontih

Vrstni red poslovnih dogodkov na T-kontih oznacujemo z zaporedno Å¡tevilko spremembe ob znesku (npr. (1) 1.000,00 na debetni strani in 1.000,00 (1) na kreditni), spremembe na vec kontih na eni strani pa tudi z dodatnimi crkami (npr. (1) 1.000,00 = 600,00 (1a) + 400,00 (1b)).

Aktivni konti so konti stanja sredstev, stroškov in odhodkov, in imajo zacetno stanja na debetu (levo), kamor knjižimo tudi vsako povecanje stanja, zmanjšanje stanja in koncno stanje pa na kredit (desno stran konta).

Pasivni konti so konti stanja obveznosti in prihodkov, in imajo zacetno stanja na kreditu (desna stran konta), kamor knjižimo tudi vsako povecanje stanja, na debet (levo) pa zmanjšanje stanja in koncno stanje.

90

Konto

 

 

 

 

 

 

 

 

Temelji racunovodstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

AKTIVNI KONTI

 

 

 

 

PASIVNI KONTI

 

 

 

 

 

D

310 – Zaloga materiala

K

D

220 – Dobavitelji

K

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zst

1.000,00

500,00

(1)

 

 

(3)

400,00

900,00

Zst

 

 

(2)

600,00

300,00

(4)

 

 

(5)

200,00

600,00

(2)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slika 40: Knjiženje sprememb na kontih (nabava in izdaja materiala ter povecanje in zmanjšanje obveznosti do dobaviteljev)

Primer 20:

Na T-konte odprte v primeru 19 knjižite poslovne dogodke: 1 nabavijo še za 400,00 EUR blaga,

2 za poplacilo dobaviteljem izdajo dodatne ceke,

3 banka udenari izdane ceke podjetja.

6.5.3 Stanje in zapiranje kontov

Stanje konta dobimo tako, da promet manjše vrednosti odštejemo od prometa vecje vrednosti:

•debetno stanje: debetni promet je vecji od kreditnega,

•kreditno stanje: debetni promet je manjši od kreditnega.

Konte zapiramo tako, da seštejemo posebej debetni in posebej kreditni promet (vrednost vseh sprememb na vsaki od strani konta) ter nato dopišemo razliko na stran z manjšim prometom in znesek razlike je koncno stanje izbranega konta.

Pri zapiranju (zakljucevanju) kontov se lahko pojavijo tri oblike vrednostne izravnave:

•debetni in kreditni promet sta enakovredna – konto zakljucimo s seštevanjem prometa vsake od strani in z dvakratnim podcrtanjem;

•debetni promet je vecji od kreditnega – seštejemo promet vsake od strani, razliko dopišemo na kreditno stran (koncno stanje – Kst) in konto zakljucimo z dvakratnim podcrtanjem;

•kreditni promet je vecji od debetnega – seštejemo promet vsake od strani, razliko dopišemo na debetno stran (koncno stanje – Kst) in konto zakljucimo z dvakratnim podcrtanjem.

 

D

310 – Zaloga materiala

K

D

220 – Dobavitelji

K

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zst

1.000,00

500,00

(1)

 

 

(3)

400,00

900,00

Zst

 

 

(2)

600,00

300,00

(4)

 

 

(5)

200,00

600,00

(2)

 

 

(6)

800,00

1.600,00

Kst

 

 

 

Kst 1.700,00

800,00

(6)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.400,00

2.400,00

 

 

 

 

 

2.300,00

2.300,00

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slika 41: Vrednostne izravnave pri zapiranju kontov

91

Temelji racunovodstva

Konto

 

 

Primer 21:

Za T-konte, ki ste jih odprli v primeru 19, ugotovite promet in stanje ter jih zaprite!

6.5.4 Aktivni in pasivni konti

Poznamo aktivne, pasivne in aktivno – pasivne oz. pasivno – aktivne konte:

•aktivni konti – zacetno stanje in povecanje je na debetu, zmanjšanje in koncno stanje na kreditu, debetni promet je vecji ali enak kreditnemu (že poznamo), pojavne oblike v kontnem nacrtu so v:

o Razredu 0: neopredmetena sredstva, naložbene nepremicnine, nepremicnine (zemljišca, zgradbe), oprema in druga osnovna sredstva, financne naložbe, dani dolgorocni krediti in posojila;

o Razredu 1: denar (v blagajni, na racunih), prejeti ceki, kratkorocni avansi, terjatve, financne naložbe, dani krediti in posojila, depoziti in prejete menice;

o Razredih 3 in 6: zaloge surovin, materiala, drobnega inventarja in embalaže, izdelkov in blaga;

o Razredu 4: stroški (materiala, storitev, dela), amortizacija in rezervacije; o Razredu 7: odhodki (poslovni, prevrednotovalni, financni in ostali);

•pasivni konti – zacetno stanje in povecanje knjižimo na kredit, zmanjšanje in koncno stanje na debet, kreditni promet je vecji ali enak debetnemu (tudi poznamo), pojavne oblike pa so v:

o Razredu 2: obveznosti iz poslovanja (do dobaviteljev, za tuj racun), do zaposlenih, do države, prejeti avansi, varšcine, dobljena posojila, krediti;

o Razredu 7: prihodki (poslovni, prevrednotovalni, financni in ostali);

o Razredu 9: vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobicka, rezervacije, dolgorocne financne in poslovne obveznosti;

•aktivno – pasivni oz. pasivno – aktivni konti so konti, na katerih se saldo lahko spreminja iz aktivnega v pasivnega in obratno, npr: preplacilo kupcev ali preplacilo podjetja dobaviteljem, in v Razredu 8: 800 – Poslovni izid je lahko dobicek ali izguba.

Konte delimo tudi glede na izkazovanje stanja sredstev:

•popolne konte – na njih ugotavljamo stanje sredstev in obveznosti neposredno na samem kontu s primerjanjem debetnega in kreditnega prometa (npr. blagajna, transakcijski racun, kupci, dobavitelji, stroški, zaloge, prihodki, odhodki);

•konte popravkov – samo dopolnjujejo stanje nekega drugega konta, saldo pa ugotovimo iz prometa obeh kontov (npr. pri amortizaciji ali prevrednotenju vrednosti opreme – 040 (zgradb – 021) popravek vrednosti opreme – 050 (zgradb – 031) ali odmik od stalnih cen zalog (319, 329, 609, 639).

Primer 22:

Za spodnje konte ugotovite ali so aktivni, pasivni, aktivno-pasivni oz. pasivno-aktivni in ali so popolni ali konti popravkov:

000,

102,

222,

310,

470,

630,

800,

930,

008,

103,

291,

319,

491,

639,

899,

933.

92

Konto Temelji racunovodstva

 

 

POPOLNI KONTI

 

 

KONTI POPRAVKOV

 

D

040 – Oprema

K

D 050 – Popravek vrednosti opreme K

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zst 1.000,00

 

 

 

100,00 (1)

 

 

 

 

 

 

 

100,00

(2)

 

 

 

 

 

 

 

100,00

(3)

 

 

 

 

Vrednost opreme je 700,00 EUR (040 – 050).

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slika 42: Popolni konti in konti popravkov

 

 

6.5.5 Povezanost bilance stanja s konti stanja

Bilanca je staticni prikaz (v nekem trenutku) sredstev in obveznosti do virov, ne prikaže pa poslovnega procesa v njegovem gibanju, kot je viden iz prometa na posameznih kontih.

Na zacetku poslovnega obdobja bilancne postavke sredstev na aktivi zacetne bilance stanja napišemo v konte sredstev kot zacetna stanja na debetno stran, bilancne postavke obveznosti pa napišemo v konte obveznosti kot zacetna stanja na kreditno stran.

V obracunskem obdobju knjižimo vse poslovne spremembe na konte sredstev in obveznosti in jih konec obdobja zakljucimo.

Koncna stanja, ki so pri sredstvih na kreditni strani, pri obveznostih pa na debetni strani, nato prenesemo v koncno bilanco stanja, sredstva zopet na aktivno stran, obveznosti pa na pasivno stran bilance stanja.

A

 

ZACETNA BILANCA STANJA na dan……

P

 

 

 

 

 

.

Bilancne postavke sredstev

Bilancne postavke obveznosti

 

AKTIVNI KONTI

PASIVNI KONTI

 

 

(sredstva)

(obveznosti)

 

Zacetno stanje

zmanjšanje (–)

zmanjšanje (–)

Zacetno stanje

povecanje (+)

Koncno stanje

Koncno stanje

povecanje (+)

A

KONCNA BILANCA STANJA na dan……

P

 

Bilancne postavke sredstev

Bilancne postavke obveznosti

Slika 43: Shema povezanosti bilance stanja s konti stanja

93

 

Temelji racunovodstva

 

 

Konto

 

 

 

 

 

 

 

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

1

Kakšno stanje lahko ima konto in kako ga ugotovimo?

2

Kdaj in kako konte zapiramo stanja?

 

 

3

Kakšne oblike vrednostne izravnave se

pojavijo pri zapiranju

 

 

kontov stanja?

 

 

 

4

Pojasnite znacilnosti pojavnih oblik aktivnih kontov!

5

Pojasnite znacilnosti pojavnih oblik pasivnih kontov!

6

Pojasnite znacilnosti

pojavnih oblik

pasivno-aktivnih in

 

 

aktivno-pasivnih kontov!

 

 

 

7Obrazložite povezanost bilance stanja s konti stanja!

6.6OBLIKA KONTOV

Knjigovodsko razvidovanje v podjetjih mora vsebovati naslednje podatke:

•kdaj se je zgodil poslovni dogodek (datum),

•kaj se je zgodilo pri poslovnem dogodku (besedilo – vsebina),

•vrednost spremembe (znesek v evrih).

Glede na potrebe podjetja lahko konti vsebujejo tudi druge podatke (zaporedna Å¡tevilka spremembe, kolicina zalog, dospelost terjatev in obveznosti).

Oblike kontov so lahko:

•T-konti (le za izobraževalne potrebe),

•kontne kartice – kontniki (pri rocnem knjiženju),

•tabele (pri rocnem knjiženju in majhnem številu kontov),

•racunalniški konti (najpogosteje).

6.6.1 Kontne kartice

Kot smo že spoznali pri zbirnih listinah, kontne kartice v rocnem zbirnem racunovodstvu sestavljajo glavno kontno knjigo, ki je temeljna poslovna knjiga.

Kontne kartice so namenjene povezanemu, dvostavnemu urejevanju in obdelovanju podatkov o spremembah posamezne, zgošcene vrste sredstev, obveznosti do virov sredstev, stroškov, odhodkov in prihodkov. Izkazano je tudi vsakokratno stanje dolocene gospodarske kategorije. Pri vsakem zapisu v posamezno kontno kartico navedemo podatek o (vsaj) drugi zbirni kartici, ki je povezana z obravnavano spremembo.

Na zbirne kontne kartice zmeraj knjižimo v denarnih merskih enotah (pri nas do nadaljnjega v slovenskih tolarjih), lahko pa podatke dopolnjujemo z naravnimi merskimi enotami.

Kontno kartico pasivnih kontov smo prikazali v poglavju o zbirnih listinah, zato tukaj prikazujemo kontno kartico aktivnih kontov.

Kontne kartice so razlicnih oblik po potrebah podjetij, vedno pa vsebujejo stolpce z datumi, besedilom in stolpcema v breme ali v dobro za vpis vrednosti sprememb.

94

Konto Temelji racunovodstva

 

Å tevilka konta: 100

Ime konta: DENAR V BLAGAJNI

 

ZÅ¡t

Datum

Besedilo

V breme

V dobro

Stanje

Proti-

(vplacila)

(izplacila)

konto

 

 

 

 

0

01.01.

Zacetno stanje

1.000,00

 

1.000,00

BS

 

 

 

 

 

 

 

1

10.03.

Placilo dobavitelju

 

600,00

400,00

220

 

 

 

 

 

 

 

2

21.05.

Placilo kupca

200,00

 

600,00

120

 

 

 

 

 

 

 

3

31.07.

Izplacilo malice delavcu

 

500,00

100,00

255

 

 

 

 

 

 

 

--

------

----------------------

---------

---------

---------

-------

 

 

 

 

 

 

 

Slika 44: Zbirni konto (kontna kartica aktivnega konta)

Primer 23:

Izdelajte kartico Obveznosti do dobaviteljev in nanjo (enostavno) knjižite naslednje poslovne dogodke:

1nakup blaga v vrednosti 1.200,00 EUR,

2 placilo polovice dolga dobaviteljem blaga,

3nakup materiala v vrednosti 800,00 EUR,

4izdaja menice za poplacilo preostanka dolga dobaviteljem blaga in materiala.

6.6.2 Tabelarna oblika kontov

Ta oblika združuje v isti tabeli vec kontov, ki so razvršceni drug poleg drugega, datum in besedilo pa sta skupna za vse konte v isti vrstici.

Slabost te oblike knjiženja je nepreglednost pri velikem številu kontov, prednost pa preprosto knjiženje in zakljucevanje vseh kontov v isti vrstici.

Tabelarna oblika se uporablja predvsem v ZDA (kjer nimajo racunalniške evidence), zato jo tudi imenujemo ameriški dnevnik (žurnal).

Ameriški dnevnik za december 2008

Z.

Da-

Besedilo

Zne-

110 - TRR

100 - Blagajna

120 - Kupci

660 - Blago

Å¡t.

tum

sek

debet

kredit

debet

kredit

debet

kredit

debet

kredit

 

1

01.12.

Dvig gotovine

10,00

 

10,00

10,00

 

 

 

 

 

2

10.12.

Prodaja blaga

8,00

 

 

 

 

8,00

 

 

8,00

3

21.12.

Placilo kupcev

8,00

8,00

 

 

 

 

8,00

 

 

 

 

Promet

26,00

8,00

10,00

10,00

 

8,00

8,00

 

8,00

 

 

Saldo

16,00

2,00

 

 

10,00

 

 

8,00

 

 

 

Skupaj

 

10,00

10,00

10,00

10,00

8,00

8,00

8,00

8,00

Slika 45: List ameriškega dnevnika

Primer 24:

Izdelajte ameriški dnevnik za letošnji december in nanj knjižite naslednje poslovne dogodke:

1 prodaja blaga v vrednosti 600,00 EUR,

2 nakup blaga v vrednosti 1.000,00 EUR,

3 placilo dobaviteljem,

4placilo kupcev.

95

Temelji racunovodstva

Konto

 

 

6.6.3 Racunalniški konto

Danes vecina podjetij vodi svoje evidence s pomocjo racunalniške opreme. Prednost tega nacina je samo enkraten vnos v neko evidenco, saj program sam nato posodobi vse povezane podatke.

Oblike racunalniških kontov so razlicne, vendar imajo vse zasnovo v kontni kartici. Vodenje evidenc poteka v elektronski obliki, po želji pa podatke natiskamo na papir.

Slika 46: Primer racunalniškega konta

Primer 25:

Na spletnih straneh poišcite ustrezni racunovodski program (npr. www.minimax.si) in z njegovo pomocjo knjižite poslovne dogodke iz primerov 23 in 24!

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

1 Pojasnite, katere obvezne podatke mora vsebovati knjigovodsko razvidovanje!

2 Katere oblike kontov poznate?

3 Kdaj uporabljamo kontne kartice in kako knjižimo nanje?

4 Kdaj je za knjiženje primeren ameriški dnevnik in kako knjižimo nanj?

5 Katere so znacilnosti knjiženja na racunalniške konte?

96

Konto

Temelji racunovodstva

 

 

POVZETEK POGLAVJA

V tem poglavju smo spoznali:

•konto kot knjigovodski racun, na katerem sprotno razvidujemo vse poslovne dogodke, ki povzrocajo spremembe v premoženju poslovnega sistema,

•vrste kontov po namenu (konte stanja, stroškovne konte in konte uspeha) ter po obsegu in izkazanih podatkih (zbirni in razclenjevalni konti),

•vsebino in razclenitev kontnih okvirjev za gospodarske družbe, za nepridobitne organizacije, za proracunske uporabnike in za samostojne podjetnike,

•knjiženje sprememb na kontih in popravljanje napak pri kniženju,

•konte stanja, njihovo odpiranje, knjiženje na njih, njihovo stanje in zapiranje,

•aktivne in pasivne konte,

•povezanost bilance stanja s konti stanja,

•oblike kontov – kontne kartice, tabelarno obliko kontov in racunalniške konte.

Za razširjanje in poglabljanje znanja priporocamo dodatno literaturo in vire:

Kolaric, B., in Gerecnik, A. Racunovodstvo 1. Ljubljana: DZS, 2004.

Melavc D., in Milost, F. Racunovodstvo. Koper: Fakulteta za management Koper, 2003. Mlinaric, B. Osnove racunovodstva. Murska Sobota: Ekonomska šola Murska Sobota. Višja strokovna šola, 2007.

Kontni nacrt in ponazoritve knjiženj za gospodarske družbe in zadruge. Ljubljana: ZRFRS, 2006.

Kontni okvir za gospodarske družbe in zadruge. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo, 2006.

Racunovodski programi,dostopni na spletnih straneh (npr.: www.amstar.si, www.birokrat.si, www.minimax.si, www.hermes.net., ipd.)

97

Temelji racunovodstva

Stroški poslovanja

 

 

7STROÅ KI POSLOVANJA

Namen tega poglavja je, da študenti spoznajo razliko med potroški in stroški, vrste stroškov po naravnih vrstah, po funkcijski povezanosti, po obsegu proizvodnje in po drugih kriterijih. Spoznali bomo, da lahko poslovni sistem krije svoje stroške le s prodajo poslovnih ucinkov, kakor tudi razlike med knjiženjem stroškov v proizvodnih in storitvenih podjetjih.

Ko boste preštudirali to poglavje, boste:

•poznali potroške in stroške ter razliko med njimi,

•znali razvrstiti stroške po naravnih vrstah, po funkcijski povezanosti, po obsegu proizvodnje in po drugih kriterijih,

•spoznali nacin kritja stroškov poslovnega sistema,

•znali knjižiti in prenašati stroške v proizvodnih podjetjih,

•znali knjižiti in prenašati stroške v storitvenih podjetjih.

7.1POTROÅ KI IN STROÅ KI

V poslovanju podjetja nenehno nastajajo stroški prvin poslovnega procesa. Nabava materiala ali blaga, zaposlitev delavcev, ki opravljajo razlicna dela, amortizacija dolgorocnih sredstev in opravljene storitve zunanjih partnerjev, vse to povzroca stroške poslovnega sistema.

Glede na vpliv spremembe obsega dejavnosti na stroške razlikujemo stalne in spremenljive stroške, glede na mesto nastanka neposredne in posredne stroške ter glede na nacin ugotavljanja dejanske, ocenjene in standardne stroške oz. nacrtovane in uresnicene stroške.

Sredstva, ki jih podjetje uporablja v poslovnem procesu, so:

•predmeti dela – ti se porabijo oz. preoblikujejo v neko drugo obliko (npr. iz surovin ali materiala proizvedemo izdelek),

•delovna sredstva – ta se obrabijo, saj ohranijo svojo obliko, del njihove vrednosti pa preide na poslovne ucinke (npr. z uporabo stroja se njegova vrednost zmanjša za toliko, kolikor dodamo vrednosti izdelkov, ki smo jih izdelali na tem stroju).

Proces preoblikovanja in obrabe sredstev od njihove zacetne do koncne oblike spremljamo kot stroške poslovanja.

Potroški so v naravnih enotah izražena poraba prvin poslovnega procesa (npr. 5 kg materiala, 3 delovne ure stroja, 15 kWh porabljene elektrike, 22 delovnih dni zaposlenega).

Stroški so vrednostno (v denarni merski enoti) izraženi potroški prvin poslovnega procesa.

Stroške na enoto (S/e) dobimo, ce skupne stroške (SS) delimo s kolicino poslovnih ucinkov

(Q).

STROŠKI = POTROŠKI × CENA/enoto

Se =

SS

Q

Se = stroški na enoto

SS = skupni stroški

 

Q = kolicina poslovnih ucinkov

98

Stroški poslovanja

 

 

 

Temelji racunovodstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kalkulacija stroškov omare

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

PRVINA

kolicina

cena/ EUR

stroški / EUR

 

 

iverice

10 m2

10,00

100,00

 

 

žeblji

2 kg

8,00

16,00

 

 

delovne ure mizarja

5 h

12,00

60,00

 

 

amortizacija žage

0,5 h

60,00

30,00

 

 

elektrika

1 kWh

4,00

4,00

 

 

SKUPAJ

-----------

------------

210,00

 

Slika 47: Primer kalkulacije potroškov in stroškov

Primer 26:

Premislite, koliko znašajo skupni stroški izdelave 50 izdelkov in kolikšna je lastna cena posameznega izdelka, ce je podjetje pri proizvodnji (u)porabilo naslednje prvine poslovnega procesa:

20 kg materiala A po 6,00 EUR/kg, 30 litrov materiala B po 2,00 EUR/l, 40 delovnih ur zaposlenih po 5,00 EUR/delovno uro, 10 kilovatnih ur elektrike po 2,00 EUR/kWh in 25 strojnih ur opreme, pri cemer so stroški amortizacije 10,00 EUR/strojno uro.

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

1 Obrazložite, katere prvine uporablja podjetje v poslovnem procesu!

2 Pojasnite, kaj so potroški in kako jih merimo!

3 Pojasnite, kaj so stroški in kako jih izracunamo!

4 Kako izracunamo stroške na enoto?

7.2VRSTE IN RAZVIDOVANJE STROÅ KOV

Stroški vodimo v Razredu 4 kontnega nacrta, razvršcamo pa jih po naravnih vrstah, po funkcijski povezanosti, po obsegu proizvodnje in po drugih kriterijih.

Delitev stroškov po naravnih vrstah prvin poslovnega procesa:

•stroški materiala (skupina 40 v kontnem nacrtu) – vrednostno izraženi potroški surovin, materiala, kupljenih polizdelkov in delov, energije, drobnega inventarja, kala in loma, pisarniškega materiala in strokovne literature;

•stroški storitev (skupina 41) – pri izdelavi, transportu, vzdrževanju, najemu, bancnih in storitvah placilnega prometa, intelektualnih in osebnih storitvah, stroški zavarovanja, sejmov, reklame, storitev fizicnih oseb, dela po pogodbi, avtorskih honorarjev in sejnin;

•stroški amortizacije (skupina 43) – stroški obrabe stalnih sredstev (neopredmetenih, zgradb, opreme, drobnega inventarja);

•stroški dela (skupina 47) – place, nadomestila, prevoz, malice, regres in bonitete;

•stroški davkov in prispevkov (skupina 47) – delodajalcevi davki in prispevki v zvezi z delom, DDV in davek na dobicek.

Delitev stroškov po funkcijski povezanosti:

•neposredni stroški – se pojavljajo pri nastanku poslovnih ucinkov (stroški materiala v izdelkih, place za proizvodno delo in amortizacija sredstev, ki sodelujejo v izdelavi) in jih lahko natancno razporedimo po posameznih poslovnih ucinkih;

99

Temelji racunovodstva

Stroški poslovanja

 

 

•posredni ali splošni stroški proizvodnje – nastajajo pri izdelavi, vendar jih ne moremo dolociti posameznemu poslovnemu ucinku (place skupinovodij, amortizacija proizvodne hale, vzdrževanje in popravilo opreme), zato jih obracunamo po dogovorjenih merilih (vrednost poslovnega ucinka in/ali uporabljene opreme, število zaposlenih);

•posredni ali splošni stroški nabave, uprave in prodaje – nastajajo izven osnovnega poslovnega procesa, vendar brez njih ta ne bi bil mogoc (stroški komunale, reklam, odvetniških storitev, amortizacija upravnih stavb, place zaposlenih v nabavi, upravi in prodaji) in jih prav tako obracunamo po dogovorjenih merilih.

Delitev stroškov po obsegu proizvodnje:

•stalni ali fiksni stroški – so posredni in nastajajo neodvisno od obsega dejavnosti podjetja (najemnine, zavarovanja, reklame, ogrevanje, zagotovljene place, predpisana amortizacija);

•spremenljivi ali variabilni stroški – so neposredni in odvisni od obsega poslovanja (vecja je vrednost (u)porabljenih prvin podjetja, vecji so variabilni stroški) – stroški izdelavnega materiala, place na akord, pogonska energija strojev, funkcionalna amortizacija.

Delitev stroškov po drugih kriterijih:

•nacrtovani in uresniceni stroški, po procesih, po aktivnostih, po odgovornosti, po pomembnosti (ABC – analiza).

Primer 27:

Premislite, kam sodijo spodaj navedeni stroški glede na delitev stroškov po naravnih vrstah prvin, po funkcijski povezanosti in po obsegu proizvodnje:

-

stroški proizvodnega materiala,

-

stroški pisarniškega materiala,

-

placa direktorja,

-

placa zaposlenega v proizvodnji,

-

amortizacija upravne zgradbe,

-

amortizacija stroja v proizvodnji,

-

stroški najema pisarne,

-

stroški najema tovornjaka za prevoz blaga,

-

stroški štipendij študentov,

-

stroški obresti posojila za službeni avtomobil.

7.2.1 Kritje stroškov

Vsota vseh stroškov, ki nastanejo pri ustvarjanju poslovnih ucinkov, predstavlja lastno ceno teh ucinkov.

Podjetje lahko nastale stroške nadomesti le s prodajo poslovnih ucinkov (izdelkov, blaga, storitev).

7.2.2 Knjiženje stroškov

Stroški povzrocajo zmanjšanje vrednosti dolocenih vrst sredstev (poraba materiala, obraba delovnih sredstev, placila za sredstva in storitve) ali povecanje obveznosti (do dobaviteljev, zaposlenih, popravek vrednosti opreme), kar knjižimo na kredit dolocenih kontov. Obenem vplivajo na povecanje drugih vrst sredstev (poslovnih ucinkov).

Zato stroške zmeraj knjižimo v breme (debet – leva stran) stroškovnih kontov.

Stroškovni konti nam s svojim debetnim prometom povedo, katera sredstva so v kakšni vrednosti sodelovala v procesu ustvarjanja poslovnih ucinkov.

100

Stroški poslovanja

Temelji racunovodstva

 

 

Pri prenosu stroškov obstajajo razlike med proizvodnimi in storitvenimi podjetji.

Proizvodna podjetja razporedijo stroške v tekoco proizvodnjo in, ko je ta koncana, v zalogo izdelkov, prenos v odhodke pa sledi šele po prodaji izdelkov (konti 220, 250, 310, 031/050: kredit – R4: debet, nato seštevek R4 na kredit (preko 490) ter na debet 600 in 630 (koncana proizvodnja), ob prodaji med odhodke – 700/710: debet).

Proizvodna podjetja nadomešcajo stroške s prodajo izdelkov oz. pridelkov (prihodki in odhodki nastajajo istocasno).

Poraba (obraba)

 

Prenos stroškov

Proizvodnja

Zaloga

poslovnih prvin

Stroški

v proizvodnjo

(tekoca)

izdelkov

220,250

40,41

490

600

600

630

310,050

43,47

 

 

 

 

Slika 48: Shema preoblikovanja sredstev proizvodnega podjetja

Storitvena podjetja (med njimi trgovska) pa prenesejo stroške neposredno v odhodke (konti 220, 250, 310, 031/050: kredit – R4: debet, nato R4: kredit (preko 491) na debet – 712/713).

Poraba (obraba)

 

 

Prenos stroškov

Poslovni

poslovnih prvin

Stroški

med odhodke

odhodki

 

220,250

40,41

 

 

491

713

 

 

 

310,050

43,47

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slika 49: Shema preoblikovanja sredstev storitvenega podjetja

Primer 28:

Obrazložite razlike pri prenosu stroškov med proizvodnimi in storitvenimi podjetji ter pojasnite, kako se te razlike pokažejo v knjiženju stroškov!

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

1 Pojasnite, kako razvršcamo stroške po naravnih vrstah!

2 Obrazložite razvršcanje stroškov po funkcijski povezanosti!

3 Pojasnite, kako razvršcamo stroške po obsegu proizvodnje!

4 Obrazložite razvršcanje stroškov po drugih kriterijih!

5 Pojasnite, kako krijemo stroške!

6 Obrazložite knjiženje stroškov!

7 Pojasnite, kako prenašajo stroške proizvodna podjetja!

8 Obrazložite prenašanje stroškov v storitvenih podjetjih!

101

Temelji racunovodstva

Stroški poslovanja

 

 

POVZETEK POGLAVJA

V tem poglavju smo spoznali:

•potroške kot porabo prvin poslovnega procesa v naravnih merskih enotah,

•stroške kot ovrednotene potroške,

•vrste stroškov po naravnih vrstah, po funkcijski povezanosti, po obsegu proizvodnje in po drugih kriterijih,

•poslovni sistem krije svoje stroške le s prodajo poslovnih ucinkov (izdelkov, blaga in storitev),

•knjiženje in prenos stroškov v proizvodnih podjetjih,

•knjiženje in prenos stroškov v storitvenih podjetjih.

Za poglobitev znanja iz tega poglavja priporocamo Å¡e naslednjo literaturo:

Koletnik, F.. Racunovodstvo za notranje uporabnike informacij. Ljubljana: Zveza racunovodij, financnikov in revizorjev Slovenije, 2007.

Melavc, D.,in Milost, F. Racunovodstvo. Koper: Fakulteta za management Koper, 2003. Turk, I., Kavcic, S., in Koželj. S. Stroškovno racunovodstvo. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo, 2005.

102

Poslovni izid in racunovodski izkazi

Temelji racunovodstva

 

 

8POSLOVNI IZID IN RACUNOVODSKI IZKAZI PODJETJA

Namen tega poglavja je, da Å¡tudenti spoznajo poslovni izid podjetja kot razliko med prihodki in odhodki, ki je lahko pozitivna (poslovni sistem ima dobicek) ali negativna (poslovni sistem ima izgubo). Spoznali bomo, da so lahko tako prihodki kot odhodki poslovni, financni in ostali.

Nadalje bomo spoznali izkaz poslovnega izida, njegove vrste in oblike. kakor studi preostala temeljna racunovodska izkaza – izkaz denarnih tokov in izkaz gibanja kapitala.

Ko boste preštudirali to poglavje, boste:

•poznali in razumeli pomen poslovnega izida podjetja ter ga znali izracunati ,

•znali dolociti in knjižiti poslovne, financne in ostale odhodke,

•znali dolociti in knjižiti poslovne, financne in ostale prihodke,

•poznali in znali sestaviti izkaz poslovnega izida kot drugi temeljni racunovodski izkaz,

•poznali in znali sestaviti izkaz financnega izida s pritoki in odtoki,

•poznali in znali sestaviti izkaz denarnih tokov s prejemki in izdatki kot tretji temeljni racunovodski izkaz,

•poznali in znali sestaviti izkaz gibanja kapitala kot cetrti temeljni racunovodski izkaz.

8.1POSLOVNI IZID PODJETJA

Osnovni cilj vsakega podjetja – gospodarske družbe (razen javnih podjetij) je doseganje cim boljšega poslovnega izida – dobicka.

Na poslovni izid (dobicek ali izguba) neposredno vplivajo doseženi prihodki in odhodki podjetja.

Odhodki so zmanjšanje gospodarske koristi podjetja v obracunskem obdobju v obliki zmanjšanj sredstev (npr. zalog blaga zaradi prodaje) ali povecanj dolgov (npr. zaradi zaracunanih obresti) in vplivajo na velikost kapitala prek poslovnega izida (SRS 17.1.).

Prihodki so povecanje gospodarske koristi podjetja v obracunskem obdobju v obliki povecanj sredstev (npr. denarja ali terjatev zaradi prodaje blaga) ali zmanjšanj dolgov (npr. zaradi opustitve njihove poravnave) in vplivajo na velikost kapitala prek poslovnega izida (SRS 18.1.).

Prihodki povecujejo kapital podjetja, odhodki ga zmanjšujejo.

Poslovni izid je razlika med prihodki in odhodki. Ce so vecji prihodki, ima podjetje pozitivni poslovni izid – dobicek, ce pa so vecji odhodki, ima poslovni subjekt negativni izid – izgubo.

V kontnem nacrtu se tako odhodki kot prihodki nahajajo v Razredu 7.

Temeljni poslovni izid – dobicek ali izguba – je torej razlika med vsemi prihodki in vsemi odhodki poslovnega sistema v dolocenem casovnem obdobju. Prihodke poslovni sistem 103

Temelji racunovodstva

Poslovni izid podjetja in racunovodski izkazi

 

 

ugotavlja v povezavi s sredstvi in obveznostmi zanje, saj nastajajo kot posledica povecanja sredstev ali zmanjšanja obveznosti do virov sredstev. Podobno je z odhodki. Nastajajo kot posledica zmanjšanja sredstev ali povecanja obveznosti do virov sredstev.

POSLOVNI IZID = PRIHODKI - ODHODKI

prihodki > odhodki dobicek

prihodki < odhodki izguba

Slika 50: Poslovni izid

8.1.1 Odhodki

Odhodki so tisti del stroškov, ki jih ima podjetje s prodanimi poslovnimi ucinki (izdelki, blagom, opravljenimi storitvami). Odhodki zajemajo povecanje obveznosti (iz obresti, kazni), pa tudi odtoke in zmanjšanje vrednosti sredstev (denarja, zalog, nepremicnin, opreme).

Odhodke delimo na poslovne odhodke (skupine 70 oz. 71 in 72), financne odhodke (skupina 74 in del skupine 75) in na druge odhodke (del skupine 75). Poslovni odhodki in financni odhodki so redni odhodki.

Odhodke zmeraj knjižimo v breme (levo – na debet) odhodkovnih kontov.

8.1.1.1 Poslovni odhodki

Po Slovenskem racunovodskem standardu 25, ki ga upošteva kontni nacrt iz leta 2006, se podjetje odloci, ali bo vodilo poslovne odhodke po:

•nemški metodi – uporablja le konte skupine 70, ali po

•anglosaksonski metodi – uporablja le konte skupine 71.

Slovenski racunovodski standardi dajejo prednost anglosaksonski metodi, ki jo bomo predstavili tukaj.

Poslovni odhodki so naceloma enaki vracunanim stroškom v obracunskem obdobju, povecanim za stroške, ki se zadržujejo v zacetnih zalogah proizvodov in nedokoncane proizvodnje, ter zmanjšanim za stroške, ki se zadržujejo v koncnih zalogah proizvodov in nedokoncane proizvodnje.

Po namenu (funkciji) poslovne odhodke razvršcamo na:

•vrednost prodanih poslovnih ucinkov (konto 710) – neposredni stroški materiala, dela, amortizacije in storitev ter splošni proizvajalni stroški pri izdelavi produktov v proizvodnih podjetjih;

•nabavna vrednost prodanega blaga in materiala (konto 711) – v trgovskih (prodaja blaga) in proizvodnih ter storitvenih podjetjih (prodaja materiala – redkeje);

•stroški prodajanja (konto 712) – stroški poslovnih prvin neposredno pri prodaji;

•stroški nabave in uprave (skupina 713) – stroški materiala, dela, amortizacije in storitev pri nabavi ter upravljanju, vodenju in organizaciji podjetja;

104

Poslovni izid in racunovodski izkazi

Temelji racunovodstva

 

 

•prevrednotovalni poslovni odhodki (skupina 72) – niso stroški in se pojavljajo kot oslabitev sredstev, ce ta ni krita s predhodno okrepitvijo.

Na odhodke poslovanja pa lahko gledamo tudi kot na vsoto stroškov prodanega poslovnega ucinka.

8.1.1.2 Financni odhodki iz financnih naložb

Financni odhodki (skupini 74 in del skupine 75) so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Med prve sodijo predvsem stroški danih obresti, drugi pa so predvsem prevrednotovalni financni odhodki in se pojavljajo kot oslabitev financnih naložb, ce ta ni krita s predhodno okrepitvijo.

8.1.1.3 Drugi financni odhodki in ostali odhodki

Drugi odhodki (del skupine 75) so neobicajne postavke (izredni odhodki) in ostali odhodki, ki zmanjšujejo poslovni izid (amortizacija, oslabitev, pošteno vrednotenje in oslabitev naložbenih nepremicnin, denarne kazni in odškodnine ter drugi odhodki).

 

710 – Vrednost prodanih

 

630 – Proizvodi v

 

 

poslovnih ucinkov

 

lastnem skladišcu

 

 

(1) 5.000,00

 

 

Sa. 8.000,00

5.000,00 (1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slika 51: Knjiženje poslovnih odhodkov (zmanjšanje zaloge ob prodaji izdelkov)

Primer 29:

Premislite, v katero vrsto odhodkov (poslovni, financni ali ostali odhodki) spadajo spodaj

navedene vrste odhodkov:

 

-

denarne kazni in odškodnine,

- odhodki iz oslabitve,

-

stroški prodajanja,

- odhodki iz oslabitve naložbenih nepremicnin,

-

odhodki iz izdanih obveznic,

- nabavna vrednost prodanih materiala in blaga.

8.1.2 Prihodki

Prihodke delimo na poslovne prihodke (skupina 76), financne prihodke (skupina 77 in del skupine 78) in na druge prihodke (del skupine 78). Poslovni prihodki in financni prihodki so redni prihodki.

Prihodke zmeraj knjižimo v dobro (na kredit) kontov prihodkov.

8.1.2.1 Poslovni prihodki

Poslovni prihodki (skupina 76) so prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi ucinki (z izdelki, blagom ali s storitvami).

Poslovni prihodki so vsota vrednosti prodanih poslovnih ucinkov (izdelkov, blaga, storitev) v obracunskem obdobju prikazanih na racunih po prodajni vrednosti (brez davka na dodano vrednost), ce je realno pricakovati, da bodo placani. Placilo racunov s strani kupcev ni

105

Temelji racunovodstva

Poslovni izid podjetja in racunovodski izkazi

 

 

odlocujoce za ugotovitev prihodkov od poslovanja, saj so ti del poslovno-izidnega toka, placilo pa vpliva na financni oz. denarni tok in izid.

Ce placila ne pricakujemo, jih zacasno knjižimo na konto pasivnih casovnih razmejitev. Osnova prihodkov iz poslovanja so prodajne cene poslovnih ucinkov, ki so navedene v racunu, zmanjšane za morebitne popuste.

Podjetje želi doseci pozitivni poslovni izid, zato mora biti prodajna cena poslovnega ucinka višja od njegove lastne cene, da s prodajo pokrije vse stroške in mu ostane še dobicek.

Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi ucinki, so subvencije, donacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki. Državne podpore za pridobitev osnovnih sredstev oz. za pokrivanje dolocenih stroškov so zacasno med dolgorocno odloženimi prihodki in se prenašajo med poslovne prihodke z amortiziranjem osnovnih sredstev oz. z nastajanjem stroškov.

Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev kot presežki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo.

Prihodki povecujejo vrednost sredstev podjetja, zato jih knjižimo kot vir sredstev na kreditno stran.

 

Konti sredstev

 

Konti poslovnih prihodkov

D

120 - KUPCI (103,170)

K

760 - PRIHODKI PRODAJE

 

(1) terjatve

 

PROIZVODOV IN STORITEV

 

 

 

D 762 - PRIHODKI PRODAJE BLAGA K

 

100 - BLAGAJNA

 

terjatve (1)

 

D 110 - TRANS. RACUN K

denar (2)

 

(2) denar

 

 

 

 

(2) takojšne placilo

 

 

(1) odloženo placilo

Slika 52: Knjiženje prihodkov iz poslovanja

8.1.2.2 Financni prihodki iz financnih naložb

Financni prihodki (skupina 77 in del skupine 78) so prihodki od naložbenja (investiranja). Pojavljajo se v zvezi s financnimi naložbami, pa tudi v zvezi s terjatvami. Sem spadajo obracunane obresti, dividende kupljenih delnic in deleži v dobicku drugih podjetij ter prevrednotovalni financni prihodki, ki se pojavljajo ob odtujitvi financnih naložb (presežek prodajne cene nad knjigovodsko vrednostjo financne naložbe, zmanjšan za presežek iz predhodne okrepitve).

8.1.2.3 Drugi financni prihodki in ostali prihodki

Druge prihodke (del skupine 78) sestavljajo neobicajne postavke (izredni prihodki) in ostali prihodki, ki povecujejo poslovni izid (subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi ucinki, prejete odškodnine in kazni).

106

Poslovni izid in racunovodski izkazi Temelji racunovodstva

Primer 30:

Premislite, v katero vrsto prihodkov (poslovni, financni ali ostali prihodki) spadajo spodaj

navedene vrste prihodkov:

 

-

prihodki od prodaje proizvodov in storitev,

- prihodki iz posojil, danih drugim,

-

prihodki iz poslovnih terjatev do drugih,

- prihodki od odprave rezervacij,

-

prihodki iz odtujitve naložbenih nepremicnin,

- prejete odškodnine in kazni.

8.1.3 Ugotavljanje poslovnega izida

Podjetje ugotavlja uspešnost svojega poslovanja z izracunom poslovnega izida (konto 800), ki je razlika med doseženimi prihodki in odhodki.

Stanje konta poslovni izid dobimo tako, da zakljucimo vse konte prihodkov in odhodkov in njihova stanja prepišemo v konto poslovnega izida.

Ce je debetni promet (odhodki) na kontu poslovnega izida vecji od kreditnega (prihodki), ima podjetje izgubo, ki jo knjižimo na kredit.

Ko pa so prihodki vecji od odhodkov, ima podjetje dobicek, ki ga kot razliko med kreditnim in debetnim prometom knjižimo na debet.

800 – POSLOVNI IZID

70-75 ODHODKI PRIHODKI 76-79

DOBICEK IZGUBA

ODHODKI == PRIHODKI

Slika 53: Ugotavljanje poslovnega izida

Primer 31:

Ugotovite, kakšen je poslovni izid podjetja Luna d.o.o., ce je imelo v letu 2008 naslednje prihodke in odhodke:

-denarne kazni in odškodnine ……………….…………………………….…… 500,00 EUR,

-prihodki od prodaje proizvodov in storitev ………..…………….…....… 7.300,00 EUR,

-prihodki iz poslovnih terjatev do drugih …. ………..……………..……...... 450,00 EUR,

-stroški prodajanja ……………………………………..……………….….… 1.700,00 EUR,

-prihodki iz posojil, danih drugim ……………..……..…………………..….. 150,00 EUR,

-vrednost prodanih poslovnih ucinkov ……………….…………………..… 5.600,00 EUR.

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

1 Pojasnite, kaj so odhodki in kako jih delimo!

2 Obrazložite, kako razclenimo poslovne odhodke!

3 Pojasnite, kaj so prihodki in kako jih delimo!

4 Kako podjetje dosega poslovne prihodke?

5 Obrazložite, kaj je poslovni izid in kako ga podjetje ugotovi!

6Kako ugotovimo stanje na kontu poslovnega izida?

7 Pojasnite, kdaj ima podjetje dobicek in kdaj izgubo?

8Kako in kam knjižimo poslovni izid?

107

Temelji racunovodstva

Poslovni izid podjetja in racunovodski izkazi

 

 

8.2IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

Ce bi v poslovnem sistemu izoblikovali le bilanco stanja, bi ostali brez informacij o poslovnem izidu. Sicer nam tudi bilance stanja omogocajo ugotavljanje dobicka ali izgube, toda le, ce imamo dve bilanci stanja za zaporedni obracunski obdobji oz. zacetno in koncno bilanco stanja nekega obdobja. Poslovni izid je razlika med koncnim in zacetnim stanjem kapitala v bilancah stanja.

Ker pa je poslovni izid definiran kot razlika med prihodki in odhodki v obracunskem obdobju, potrebujemo izkaz poslovnega izida (IPI). O bilanci govorimo, ko je porocilo v dvostranski vzporedni ali enostranski zaporedni obliki (v bilanci stanja – sredstva na eni in obveznosti na drugi strani; v bilanci poslovnega izida – odhodki in prihodki; v bilanci denarnih tokov – prejemki in izdatki), racunovodski izkaz pa je porocilo v enostranski, stopenjski obliki, ki praviloma vsebuje tudi dodatke k izrazu bilanca.

Zakon o gospodarskih družbah pozna štiri temeljne racunovodske izkaze: bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz financnega izida in izkaz gibanja kapitala.

Izkaz poslovnega izida (do leta 2006 tudi bilanca uspeha ali izkaz uspeha) prikazuje uspešnost poslovanja podjetja v dolocenem obracunskem obdobju. Dvostranski izkaz poslovnega izida ima dve uravnoteženi strani – na eni so prihodki in morebitna izguba, na drugi pa odhodki in morebitni dobicek.

8.2.1 Vrste izkazov poslovnega izida

Po trenutku sestavljanja izkaza poslovnega izida locimo letni in periodicne izkaze poslovnega izida.

Letni izkaz poslovnega izida sestavimo za prejšnje poslovno leto (ponavadi 01.01. do 31.12.) in zajema vse prihodke in odhodke ter poslovni izid tega obdobja.

Sestava letnega izkaza poslovnega izida je zakonsko predpisana v okviru zakljucnega racuna (ta zajema Å¡e bilanco stanja in statisticne podatke), ki ga mora podjetje oddati davcni upravi (DURS) in agenciji za javno-pravne evidence in storitve (AJPES) do 31. marca naslednje leto.

Periodicne izkaze poslovnega izida sestavlja podjetje za krajša casovna obdobja (mesec, cetrtletje, polletje) in niso zakonsko predpisani, vendar pomagajo pri odlocitvah o nadaljnjem poslovanju podjetja

Z uporabo ustreznih racunalniških orodij lahko podjetje v vsakem trenutku ugotovi poslovni izid in sestavi izkaza poslovnega izida.

8.2.2 Sestavljanje in oblike izkaza poslovnega izida

Izkaz poslovnega izida sestavimo s prenosom debetnega prometa odhodkovnih kontov na levo stran in kreditnega prometa prihodkovnih kontov na desno stran izkaza, promet pa uravnotežimo z dobickom (na odhodkovni strani) ali pa z izgubo (na strani prihodkov).

Racunovodski izkaz poslovnega izida je lahko (kot bilanca stanja):

•dvostranski (vzporedni), ko so odhodki in dobicek na levi, prihodki in morebitna izguba pa na desni strani izkaza – bilanca poslovnega izida;

108

Poslovni izid in racunovodski izkazi

Temelji racunovodstva

 

 

•enostranski (zaporedni), ko najprej zapišemo odhodke, nato prihodke in nazadnje poslovni izid – izkaz poslovnega izida.

ODH Izkaz poslovnega izida za obdobje od………. do………. 200…

PRIH

A Poslovni odhodki

A Poslovni prihodki

 

 

1

Stroški v prodanih proizvodih in storitvah

1

Prihodki od prodaje proizvodov in storitev

2

Nabavna vrednost prodanega blaga

2

Prihodki od prodaje trgovskega blaga

3 Drugi poslovni odhodki

3

Drugi poslovni prihodki

 

 

B Financni odhodki iz financnih naložb

B Financni prihodki iz financnih naložb

C Drugi financni in ostali odhodki

C Drugi financni in ostali prihodki

DOBICEK (prihodki > odhodki)

IZGUBA (prihodki < odhodki)

 

 

odhodki (+ dobicek) ====== prihodki (+ izguba)

Slika 54: Poenostavljena shema izkaza poslovnega izida

Primer 32:

Na osnovi podatkov iz primera 31 sestavite izkaz poslovnega izida podjetja Luna d.o.o. za leto 2008!

Slovenski racunovodski standard 25 iz leta 2006 zahteva sestavo izkaza poslovnega izida za zunanje poslovno porocanje v obliki stopenjskega zaporednega izkaza, dopušca dve razlicici, prednost pa daje drugi, ki jo prikazujemo v skrajšani obliki na sliki 55.

8.2.3 Povezanost izkaza poslovnega izida z bilanco stanja

Bilanca stanja prikazuje vsa sredstva in obveznosti do virov sredstev v dolocenem trenutku, izkaz poslovnega izida pa vse prihodke in odhodke v dolocenem obracunskem obdobju.

Povezanost izkazov se kaže v poslovnem izidu, saj z njim vzpostavljamo bilancno ravnotežje tako v bilanci stanja kot v izkazu poslovnega izida. Dobicek je na desni strani bilance stanja med obveznostmi, ki so manjše vrednosti od sredstev, in na levi strani izkaza poslovnega izida kot dopolnilo odhodkom, ki so manjši od prihodkov. Izguba je prav tako na desni strani bilance stanja med obveznostmi, ki so vecje vrednosti od sredstev, zato za izgubo zmanjšamo kapital, in na desni strani izkaza poslovnega izida kot dopolnilo prihodkom, ki so manjši od odhodkov, kar prikazujemo v sliki 56..

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

1 Pojasnite pomen izkaza poslovnega izida za podjetje!

2 Obrazložite sestavljenost (shemo) izkaza poslovnega izida!

3 Katere vrste izkaza poslovnega izida poznamo?

4 Pojasnite, kdaj podjetje sestavi izkaz poslovnega izida!

5 Obrazložite povezanost bilance stanja in izkaza poslovnega izida!

109

Temelji racunovodstva

Poslovni izid podjetja in racunovodski izkazi

 

 

Izkaz poslovnega izida po razlicici II:

1.cisti prihodki od prodaje

2.proizvajalni stroški prodanih proizvodov (z amortizacijo) oz. nabavna vrednost prodanega blaga

3.kosmati poslovni izid iz prodaje (1 – 2)

4.stroški prodajanja (z amortizacijo)

5.stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo)

(stroški splošnih dejavnosti in prevrednotovalni poslovni odhodki)

6.drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)

7.financni prihodki iz deležev

(financni prihodki iz deležev v drugih družbah in iz drugih naložb)

8.financni prihodki iz danih posojil (družbam v skupini in drugim)

9.financni prihodki iz poslovnih terjatev (do družb v skupini in do drugih)

10.financni odhodki iz oslabitve in odpisov financnih naložb

11.financni odhodki iz financnih obveznosti

(financni odhodki iz posojil od družb v skupini in od bank, iz izdanih obveznic in iz drugih financnih obveznosti)

12.financni odhodki iz poslovnih obveznosti

(financni odhodki iz obveznosti do družb v skupini, do dobaviteljev, iz menicnih in drugih poslovnih obveznosti)

13.drugi prihodki

14.drugi odhodki

15.davek iz dobicka

16.odloženi davki

17.cisti poslovni izid obracunskega obdobja

(3 – 4 – 5 + 6 + 7 + 8 + 9 – 10 – 11 – 12 + 13 – 14 – 15 ± 16)

Slika 55: Poenostavljena shema izkaza poslovnega izida po SRS 25

A BILANCA STANJA dne… P

O IZKAZ POSL. IZIDA od … do … P

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

SREDSTVA

OBVEZNOSTI

 

 

 

ODHODKI

 

PRIHODKI

XXXXXXX

 

DO VIROV

 

 

 

XXXXXXX

 

XXXXXXX

XXXXXXX

 

XXXXXXX

 

 

 

XXXXXXX

XXXXXXX

XXXXXXX

 

DOBICEK

 

 

 

DOBICEK

 

XXXXXXX

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

sredstva

== obveznosti

 

odhodki

=== prihodki

 

A BILANCA STANJA dne… P

O IZKAZ POSL. IZIDA od … do … P

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

SREDSTVA

OBVEZNOSTI

 

 

 

ODHODKI

 

PRIHODKI

XXXXXXX

 

DO VIROV

 

 

 

XXXXXXX

 

XXXXXXX

XXXXXXX

 

XXXXXXX

 

 

 

XXXXXXX

XXXXXXX

XXXXXXX

 

KAPITAL – IZGUBA

 

 

 

XXXXXXX

 

IZGUBA.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

sredstva

== obveznosti

 

 

 

odhodki

=== prihodki

Slika 56: Shema povezanosti bilance stanja in izkaza poslovnega izida

110

Poslovni izid in racunovodski izkazi

Temelji racunovodstva

 

 

8.3IZKAZ DENARNIH TOKOV

Od leta 2006, ko so bili sprejeti novi Slovenski racunovodski standardi, je tretje temeljno racunovodsko porocilo izkaz denarnih tokov.

Oblike izkaza denarnih tokov za zunanje poslovno porocanje doloca SRS 26, ki je zamenjal prejšnji standard Oblike izkaza financnega izida za zunanje poslovno porocanje.

V izkazu denarnih tokov so resnicno in pošteno prikazane spremembe stanja denarnih sredstev v obracunskem obdobju, za katerega se sestavlja.

Izkaz denarnih tokov prikazuje spremembe denarnih sredstev v obdobju, kot je znacilno za financni nacin razmišljanja (izkaz cistih, neto, pobotanih denarnih tokov).

SRS 26 (2006) dovoljuje sestavo izkaza denarnih tokov po neposredni metodi (razlicica I) ali po posredni metodi (razlicica II). Standard daje prednost razlicici I, ki jo tudi prikazujemo na sliki 57.

Sestava IZKAZA DENARNIH TOKOV po neposredni metodi (razlicica I): A DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU

aprejemki – prodaja proizvodov in storitev; drugi prejemki b izdatki – za material, storitve, place, dajatve; drugi izdatki c prebitek prejemkov nad izdatki pri poslovanju ali obratno

B DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU

aprejemki – od obresti, deležev; od odtujitve sredstev

bizdatki – za pridobitev sredstev (ne-opredmetenih, financnih naložb) c prebitek prejemkov nad izdatki pri naložbenju ali obratno

C DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU

a prejemki – vplacani kapital; povecane financne obveznosti

bizdatki – za obresti, dividende, vracilo kapitala, financne obveznosti c prebitek prejemkov nad izdatki pri financiranju ali obratno

C KONCNO STANJE DENARJA = x + y x denarni izid v obdobju (Ac + Bc + Cc) y zacetno stanje denarja

Slika 57: Shema izkaza denarnih tokov po SRS 26 (razlicica I)

Primer 33:

Sestavite izkaz denarnih tokov podjetja Luna d.o.o., ce je imelo v letu 2008 naslednja stanja denarja ter prejemke in izdatke:

-zacetno stanje denarja ……...……………….………………………………… 500,00 EUR,

-placilo najemnine …………………..……….………………………………… 800,00 EUR,

-placilo kupcev za opravljene storitve podjetja ……..………….………… 1.300,00 EUR,

-placilo dolgov dobaviteljem ………...…….…. ………………..….………... 450,00 EUR,

-placilo obroka posojila …….………………………..……………………… 200,00 EUR,

-nakazilo bancnih obresti za vezani depozit ……………………… .…...... 150,00 EUR,

-izplacilo plac ………………………………………………………….……..… 300,00 EUR,

-nakazilo dividend za delnice drugega podjetja ………………….………… 400,00 EUR,

-koncno stanje denarja ……..………….…….………………………..….…… 600,00 EUR.

111

Temelji racunovodstva

Poslovni izid podjetja in racunovodski izkazi

 

 

8.4IZKAZ GIBANJA KAPITALA

Slovenski racunovodski standard 27 (2006) obravnava izkaz gibanja kapitala kot cetrti temeljni racunovodski izkaz, v katerem so resnicno in pošteno prikazane spremembe sestavin kapitala za doloceno obracunsko obdobje.

Lahko izkazuje le delitev cistega dobicka oz. poravnavo ciste izgube ali pa vse sestavine kapitala, izkazane v bilanci stanja. Te informacije potrebujejo lastniki in upniki poslovnega sistema.

Tudi za izkaz gibanja kapitala potrebujemo podatke dveh razlicnih trenutkov v poslovanju. Ob sestavi zakljucnega racuna sta to bilanca stanja prejšnjega leta, za katero sestavljamo zakljucni racun in pa bilanca leta prej (v zakljucni racun za leto 2007 bomo vnesli podatke za leti 2006 in 2007).

Izkaz gibanja kapitala je lahko v obliki:

•locenih razpredelnic sprememb za vsako sestavino kapitala,

•sestavljene razpredelnice sprememb vseh sestavin kapitala (predlaga SRS 27).

V prvi stolpec izkaza gibanja kapitala vpisujemo sestavine kapitala, v drugega pa njihove spremembe (z upoštevanjem ustreznih predznakov pri odbitnih postavkah).

Izkaz gibanja kapitala 01. 01.–31. 12. 2008

 

Sestavina kapitala

sprememba

I

Vpoklicani kapital

200,00

1

Osnovni kapital

600,00

2

Nevpoklicani kapital (odbitna postavka)

–400,00

II

Kapitalske rezerve

100,00

III Rezerve iz dobicka

–100,00

1

Zakonske rezerve

100,00

2

Rezerve za lastne delnice ali deleže

200,00

3

Lastne delnice ali deleži (odbitna postavka)

–150,00

4

Statutarne rezerve

–250,00

5

Druge rezerve iz dobicka

 

IV Presežek iz prevrednotenja

50,00

V Preneseni cisti poslovni izid

250,00

1

Preneseni cisti dobicek

250,00

2

Prenesena cista izguba

 

VI Cisti poslovni izid poslovnega leta

–100,00

1

Cisti dobicek poslovnega leta

 

2

Izguba poslovnega leta

–100,00

Slika 58: Shema in primer izkaza gibanja kapitala

112

Poslovni izid in racunovodski izkazi

Temelji racunovodstva

 

 

Primer 34:

Sestavite izkaz gibanja kapitala podjetja Luna d.o.o., ce je imelo na zacetku leta 2008 naslednje sestavine kapitala:

- osnovni kapital (kapitalska vloga) .. 6.000,00 EUR, - zakonske rezerve .. 600,00 EUR,

-prenesena cista izguba …………….... 500,00 EUR, - statutarne rezerve . 100,00 EUR. Sestavine kapitala konec leta 2008 so bile:

-osnovni kapital (kapitalska vloga) ……...… 5.800,00 EUR,

-zakonske rezerve …………………………..…... 300,00 EUR,

-nerazdeljeni cisti dobicek poslovnega leta …. 100,00 EUR.

Izhodišca za razpravljanje in utrjevanje znanja:

1 Pojasnite pomen in vsebino izkaza financnega izida!

2 Komu je namenjen izkaz financnega izida?

3 Pojasnite razlicice financnega izida po Slovenskih racunovodskih standardih!

4 Obrazložite obliko izkaza financnega izida za notranje uporabnike! 5 Obrazložite pomen izkaza denarnih tokov za zunanje porocanje po

Slovenskem racunovodskem standardu 26!

6 Kakšen je pomen izkaza gibanja kapitala in komu je namenjen?

POVZETEK POGLAVJA

V tem poglavju smo spoznali:

•poslovni izid podjetja kot razliko med prihodki in odhodki, ki je lahko pozitivna (poslovni sistem ima dobicek) ali negativna (poslovni sistem ima izgubo),

•poslovne, financne in ostale odhodke,

•poslovne, financne in ostale prihodke,

•izkaz poslovnega izida kot drugi temeljni racunovodski izkaz, njegove vrste in oblike,

•izkaz financnega izida s pritoki in odtoki,

•izkaz denarnih tokov s prejemki in izdatki kot tretji temeljni racunovodski izkaz,

•izkaz gibanja kapitala kot cetrti temeljni racunovodski izkaz..

Za razširjanje in poglabljanje znanja priporocamo dodatno literaturo in vire:

Holmes, G. A. Interpretacija poslovnih porocil in racunovodskih izkazov. Ljubljana: GV založba, 2005.

Koletnik, F. Proucevanje (analiziranje) racunovodskih izkazov. Maribor: EPF, 2006. Koletnik, F., in Koželj S. Redni in posebni racunovodski izkazi. Ljubljana: ZRFRS, 2007. Vezjak, B. Racunovodske usmeritve. Ljubljana: ZRFRS, 2005.

113

Temelji racunovodstva

Literatura in viri

 

 

LITERATURA IN VIRI

Ainsworth, P., Deines, D. Introduction to Accounting. Tretja izdaja. New York: McGraw- Hi, 2004.

Belak, J. Podjetništvo, politika podjetja in management. Maribor: Založba Obzorja, 1993.

Hocevar, Marko et. al. Prakticni vodic po racunovodstvu. Ljubljana: Verlag Dashofer, založba d.o.o., 2008.

Kolaric, B.,in Gerecnik, A. Racunovodstvo 1. Ljubljana: DZS, 2004.

Kokotec-Novak, M. Raziskovanje in dosežki v racunovodstvu – I. del. Zbrano gradivo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, 2005.

Koletnik, F. Notranje revidiranje. Ljublljana: Slovenski inštitut za revizijo, 2007.

Koletnik, F., in Koželj, S. Redni in posebni racunovodski izkazi. Ljubljana: Zveza racunovodij, financnikov in revizorjev Slovenije, 2007.

Koletnik, F. Racunovodstvo za notranje uporabnike informacij. Ljubljana: Zveza racunovodij, financnikov in revizorjev Slovenije, 2007.

Koletnik, F. Raziskovanje in dosežki v racunovodstvu – II. del. Zbrano gradivo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, 2005.

Koletnik, F. Uresnicevanje poklicne etike v racunovodskih funkcijah. XI. Posvetovanje o racunovodstvu, reviziji, svetovanju in financah. Maribor: DRFDM in Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, 1996.

Melavc, D., in Milost, F. Racunovodstvo. Koper: Fakulteta za management, 2003. Mlinaric, B. Osnove racunovodstva. Murska Sobota: Ekonomska šola Murska Sobota, 2007. Možic, C. Zakon o racunovodstvu s komentarjem. Radovljica: Skiptorij KA. Zbirka Jus, 1999.

Mugler, J. Betriebwirtschaftslehre der Klein- und Mittelbetriebe. Dunaj, New York: Springer-Verlag, 1993.

Nobes, C. The Penguin Dictionary of Accounting. London: Penguin Books, 2002. Robnik, L. Racunovodstvo in financno poslovanje. Maribor: DOBA EPI, 2004.

Rogl, Marko et. al. Novi zakon o gospodarskih družbah v praksi. Ljubljana: Založba Forum Media d.o.o., 2006.

Turk, I. Pojmovnik racunovodstva, financ in revizije. Ljubljana: Zveza racunovodij, financnikov in revizorjev Slovenije, 2000.

Turk, I., Kavcic, S., in Koželj, S. Stroškovno racunovodstvo. Ljubljana: Zveza racunovodij, financnikov in revizorjev Slovenije, 2001.

Winkeljohann, N. Rechnungslegung nach IFRS. Berlin: Verlag Neue Wirtschafts-Briefe, 2004.

Kodeks etike MZRS za racunovodske strokovnjake. London: IFAC, 2002.

Kodeks racunovodskih nacel. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo, 1998.

Kontni nacrt in ponazoritve knjiženj za gospodarske družbe in zadruge. Ljubljana: Zveza racunovodij, financnikov in revizorjev Slovenije, 2006.

Kontni okvir za male samostojne podjetnike posameznike. (online). 2005. (citirano 08.08.2005). Dostopno na naslovu:

http://www.si-revizija.si/publikacije/srs/kontni_okviri/

Kontni okvir za nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava. (online). 2005.

(citirano 08.08.2005). Dostopno na naslovu: http://www.si-revizija.si/publikacije/srs/kontni_okviri/

Slovenski racunovodski standardi 2006. Ljubljana: Uradni list RS 118 / 2005. Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Ljubljana: Uradni list RS 117 / 2006.

114

Seznam slik

Temelji racunovodstva

SEZNAM SLIK

 

Slika 1: Osnovna racunovodska enacba..................................................................................................................

6

Slika 2: Poslovni izid..............................................................................................................................................

7

Slika 3: Shema podsistemov v podjetju....................................................................................................................

8

Slika 4: Poslovne funkcije v podjetju.......................................................................................................................

9

Slika 5: Funkcije sodobnega racunovodstva.........................................................................................................

14

Slika 6: Zagotavljanje resnicnih in poštenih racunovodskih informacij ...............................................................

21

Slika 7: Temeljna nacela obnašanja racunovodje................................................................................................

30

Slika 8: Clenitev poslovnega izida po ZGD-1 .......................................................................................................

34

Slika 9: Primer slovenskega racunovodskega standarda (SRS 39 – uvod) ...........................................................

38

Slika 10: Obracun in placilo DDV konec obracunskega obdobja.........................................................................

43

Slika 11: Racunovodski postopek zbiranja in urejanja podatkov ter oblikovanja................................................

46

Slika 12: Primer racunovodske listine (racun)......................................................................................................

48

Slika 13: Nalog za knjiženje ali temeljnica...........................................................................................................

49

Slika 14: Kartica sinteticnega konta .....................................................................................................................

51

Slika 15: List dnevnika glavne knjige...................................................................................................................

51

Slika 16: Pomožna poslovna knjiga (skladišcna kontna kartica).........................................................................

51

Slika 17: Pomožna poslovna knjiga (blagajniški dnevnik)...................................................................................

52

Slika 18: Zacetni popisnik....................................................................................................................................

56

Slika 19: Koncni popisnik.....................................................................................................................................

56

Slika 20: Primerjava enostavnega in dvostavnega racunovodstva ......................................................................

58

Slika 21: Aktiva in pasiva v poslovnem sistemu ....................................................................................................

60

Slika 22: Spreminjanje oblike gibljivih sredstev ...................................................................................................

63

Slika 23: Lastniški kapital.....................................................................................................................................

65

Slika 24: Popisni list pri inventuri........................................................................................................................

69

Slika 25: Bilancno ravnotežje................................................................................................................................

70

Slika 26: Poenostavljena shema vzporedne bilance stanja ...................................................................................

71

Slika 27: Poenostavljena shema zaporedne bilance stanja...................................................................................

71

Slika 28: Shema stopenjskega izkaza stanja.........................................................................................................

72

Slika 29: Knjigovodski mosticek...........................................................................................................................

73

Slika 30: Bilancne spremembe ..............................................................................................................................

74

Slika 31: Zbirni konto (primer kontne kartice pasivnega konta)...........................................................................

77

Slika 32: Shema T–konta.......................................................................................................................................

77

Slika 33: Knjiženje na T – konte...........................................................................................................................

78

Slika 34: Dolocanje Å¡tevilcne oznake konta ..........................................................................................................

79

Slika 35: Kontiranje poslovnega dogodka.............................................................................................................

87

Slika 36: Poprava napake s precrtanjem...............................................................................................................

88

Slika 37: Poprava napake z razveljavitvijo ...........................................................................................................

88

Slika 38: Poprava napake z dopolnilnim knjiženjem.............................................................................................

89

Slika 39: Zacetno stanje, spremembe in koncno stanje na kontih stanja..............................................................

90

Slika 40: Knjiženje sprememb na kontih (nabava in izdaja materiala ter povecanje.........................................

91

Slika 41: Vrednostne izravnave pri zapiranju kontov............................................................................................

91

Slika 42: Popolni konti in konti popravkov ...........................................................................................................

93

Slika 43: Shema povezanosti bilance stanja s konti stanja....................................................................................

93

Slika 44: Zbirni konto (kontna kartica aktivnega konta)......................................................................................

95

Slika 45: List ameriškega dnevnika......................................................................................................................

95

Slika 46: Primer racunalniškega konta.................................................................................................................

96

Slika 47: Primer kalkulacije potroškov in stroškov...............................................................................................

99

Slika 48: Shema preoblikovanja sredstev proizvodnega podjetja ......................................................................

101

Slika 49: Shema preoblikovanja sredstev storitvenega podjetja ........................................................................

101

Slika 50: Poslovni izid........................................................................................................................................

104

Slika 51: Knjiženje poslovnih odhodkov (zmanjšanje zaloge ob prodaji izdelkov) ............................................

105

Slika 52: Knjiženje prihodkov iz poslovanja ......................................................................................................

106

Slika 53: Ugotavljanje poslovnega izida............................................................................................................

107

Slika 54: Poenostavljena shema izkaza poslovnega izida ...................................................................................

109

Slika 55: Poenostavljena shema izkaza poslovnega izida po SRS 25..................................................................

110

Slika 56: Shema povezanosti bilance stanja in izkaza poslovnega izida............................................................

110

Slika 57: Shema izkaza denarnih tokov po SRS 26 (razlicica I).........................................................................

111

Slika 58: Shema in primer izkaza gibanja kapitala............................................................................................

112

 

115

Projekt Impletum

Uvajanje novih izobraževalnih programov na podrocju višjega strokovnega izobraževanja v obdobju 2008–11.

Konzorcijski partnerji:

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja cloveških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete ‘Razvoj cloveških virov in vseživljenjskega ucenja’ in prednostne usmeritve Izboljšanje kakovosti in ucinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.